V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.
Hmelj je v Sloveniji doma že od srednjega veka
V Savinjski Dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s katerega pridelkom letos zaradi ujm marsikje ne bodo najbolj zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski Dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbola te doline. Prvi je na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-tih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo ter o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, smo se pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in z Magdo Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
