V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.

Reportaža z mednarodne delavnice graditve iz zemlje

Preteklo nedeljo se je v Dobravi pri Škocjanu končala mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Na stari kmetiji je potekala sedemdnevna delavnica, katere cilj je bil izdelati nova tla v hlevu, ki ni več v uporabi. Delavnice se je udeležilo štirinajst mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije; mladi arhitekti in študenti arhitekture, študent gradbeništva, krajinska arhitektka in doktorandka andragogike ter sedem mentorjev iz treh držav. Projekt Naprej k zemlji so zasnovali štirje partnerji, in sicer Zelena centrala, ki se že več let ukvarja z delavnicami za mlade na področju graditve z zemljo, Retzhof, avstrijska institucija, ki izvaja neformalna izobraževanja, Terraepaglia, italijansko podjetje, ki tradicionalne tehnike uporabe zemlje za graditev pretvarja v sodobne postopke, ter Outsider, revija, katere cilj je promocija graditve z zemljo kot okoljske alternative. Sprejela sta me gostitelja Nina Granda in Matevž Granda, arhitekta in urednika revije Outsider. Sara Luccieto, mentorica iz Italije, je povedala, da gre pri graditvi iz zemlje za staro tehniko z novimi orodji.

Prenavljamo tale hlev, odstranili smo stara tla, ki so bila narejena iz organskega materiala, in jih nadomestili z novimi. Odločili smo se uporabiti naravni material, zato smo na vrtu izkopali zemljo, ji dodali pesek in slamo s kmetije in s tem materialom ustvarili nova tla.

Posestvo sem obiskala na zadnji dan delavnice, ko so udeleženci končevali svoje delo. Arhitekt Matevž Granda je opisal zadnjo stopnjo njihovega dela.

Vidiš zadnjo stopnjo tega dela, kjer ravnajo mešanico zemlje, peska in slame. S tem bodo naredili finalni sloj, pred tem pa smo na podlago postavili drenažni pesek, utrditveni sloj in finalni sloj, ki se bo sušil dva meseca, temu sledijo zadnji premaz iz fine mivke in ilovice ter laneno olje in vosek. Potem bo proces končan. Ko se dela z zemljo, se dela počasi.

 

Arhitektura v času podnebnih sprememb ni več vpeta le v vprašanja estetike in funkcionalnosti, ampak tudi etike in zemlja kot gradbeni material ima ogromno dobrobiti, poudarja arhitektka Nina Granda.

Za gradnjo se uporablja ilovica, ki je pod plastjo humusa; to je v gradbeništvu velikokrat odpadek. Zemlja je tudi lokalno dostopna in je poceni material. Zemlja pa je tudi cikličen material in dopušča neskončno ponovno rabo, zato verjamem, da bo v prihodnje uporaba zemlje pomembna pri zmanjševanju vpliva na okolje, ki ga povzroča gradbena industrija.

Pomembno je kakšen učinek pušča gradnja v ekonomskem, socialnem in ekološkem smislu, še pravi Nina Granda in poudarja, da gradnja z naravnimi materiali, pridobljenimi lokalno, gradnja, ki vključuje socialni vidik, lokalno prebivalstvo, gradi tudi skupnost. Moč slednje ter solidarnost, sodelovanje in povezanost je čutiti tudi med udeleženci delavnice, ki so si en teden delili ne le dela, temveč tudi hrano, bivalni in spalni prostor. Slednjega so skupaj s kopalnico  uredili kar na nekdanjem seniku.

Prenovljeni hlev bo postal projektni prostor, kjer bodo tudi vnaprej potekale delavnice namenjene gradnji iz zemlje. Projekt Naprej k zemlji, v sklopu katerega bodo v prihodnje zgradili hišo iz zemlje, pa bo potekal 22 mesecev.

Tita Mayer