Na današnji dan

13. september

Pri »Triglav filmu« v 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov, potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto

Triglav_film
"Triglav film"
foto: wikipedia.org

Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Peču na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo je bil v Zagrebu, leta 2000 v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. je bil potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil pred 160. leti v vasi Konovo pri Velenju.

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Kot nadvse pripravni so se izkazali križi in bandere.

Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah. *Posnetek. Pravi slovenski esperantist Vinko Ošlak

Pred 75. leti (1946) je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«.