V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Življenje nam prinese tudi padce. O tem, kaj se takrat zgodi v naših možganih, je znanega malo
V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo našim možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet- padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.
Največji izziv so vsakdanji dogodki, ko se mora človek hkrati ukvarjati z različnimi nalogami. Za primer vzemimo prečkanje prometne ceste – pozorni moramo biti na druge udeležence v prometu, semaforje in podobno. Veliko starejših ljudi ima s tem težave, saj jih razmere prisilijo, da pospešijo gibanje. To potem vpliva na težave z motorično kontrolo. Vemo, da na to vpliva tudi pozornost, ki je pri človeku omejena. Zato skušamo pomagati z iskanjem strategije, ki bi pomagala pri spopadanju s tovrstnimi izzivi.
