Težko bi kje našli tako pester svet božanstev, katerih navzočnost je prisotna tako v živi kot neživi naravi, kot je to na Japonskem. Kot pravi dr. Nataša Visočnik Gerželj s Filozofske fakultete v Ljubljani, je lahko šintoizem za Japonce, za katere sicer ni mogoče trditi, da so zelo verni, način življenja. Šintoizem je sicer zbir starodobnih verovanj in mitologij in velja za prvo, najstarejšo, najbolj osnovno, vendar v preteklosti in sedanjosti Japonske ne vedno najpomembnejšo religijo. Ne le, da Japonsko od pradavnih časov naseljuje mnoštvo božanskih bitji in duhov in zato tam še dandanes ne manjka priložnosti za ritualna in obredna čaščenja v različnih svetiščih, polna je tudi kombinatorike starodavnih animizmov, mnogoboštev in enoboštev ter mnogoterih religioznih vplivov, prinesenih od drugod. S tem vas bosta poskušali seznaniti dr. Nataša Visočnik Gerželj in Magda Tušar.

Tudi športni duh je vpet v religijo, saj se ljudje tudi v času OI obračajo k svojim božanstvom in prosijo za zmago in uspešno izvedbo iger

Težko bi kje našli tako pester svet božanstev, katerih navzočnost je prisotna tako v živi kot neživi naravi, kot je to na Japonskem. Kot pravi dr. Nataša Visočnik Gerželj s Filozofske fakultete v Ljubljani, je lahko šintoizem za Japonce, za katere sicer ni mogoče trditi, da so zelo verni, način življenja. Šintoizem je sicer zbir starodobnih verovanj in mitologij in velja za prvo, najstarejšo, najbolj osnovno, vendar v preteklosti in sedanjosti Japonske ne vedno najpomembnejšo religijo. Ne le, da Japonsko od pradavnih časov naseljuje mnoštvo božanskih bitji in duhov in zato tam še dandanes ne manjka priložnosti za ritualna in obredna čaščenja v različnih svetiščih, polna je tudi kombinatorike starodavnih animizmov, mnogoboštev in enoboštev ter mnogoterih religioznih vplivov, prinešenih od drugod. S tem vas bo poskušala seznaniti Magda Tušar.

Magda Tušar