"Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto," pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Jaskavo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem pa po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, zaostajamo. Zakaj? - Odgovor smo iskali v tokratnih Podobah Japonske, ki jih je pripravil Goran Dekleva.
foto: nasad japonskih češenj pred Nacionalnim inštitutom za biologijo v Ljubljani; darilo Japonske Republiki Sloveniji (Goran Dekleva)
Kako so se po letu 1991 okrepili kulturni, gospodarski in politični stiki med Slovenijo in Japonsko?
Ob osamosvojitvi je bilo mogoče Slovenke in Slovence, ki so znali japonsko, prešteti na prste na ene roke. Danes je takih ljudi nekaj sto,
pravi japonolog in jezikoslovec dr. Andrej Bekeš, ki je pred 26 leti tako rekoč lastnoročno vzpostavil katedro za japonski jezik in kulturo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Temu primerno se je naše poznavanje japonske kulture - od sudokuja in sušija do romanov Harukija Murakamija in filmov Akire Kurosave - bistveno izboljšalo. Tudi gospodarske povezave med državama so, če le pomislimo na japonsko Yaskawo, ki je v Kočevju na noge postavila obrat za razvoj in proizvodnjo robotov, očitno spodbudne. Po prepričanju dr. Zlatka Šabiča, predavatelja na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki tudi vodi Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, pa pri poglabljanju političnih oziroma diplomatskih stikov med Ljubljano in Tokiem zaostajamo. Zakaj? - Odgovor iščemo v tokratnih Podobah Japonske.
