Japonski način bivanja je sodoben, v mnogočem sledi Evropi ter zahodnemu načinu življenja, a hkrati ohranja svojo tradicijo. Na eni strani lahko govorimo o minimalistični in asketski estetiki zen budizma, na drugi strani o barviti ornamentaliki, ki je značilna za tradicionalne japonske hiše. Japonsko arhitekturo in oblikovanje kot hibrid različnih kulturnih vzorcev, v Podobah Japonske, na katere se lahko naročite v aplikaciji za podkaste, predstavlja Martina Tita Mayer.

Japonska arhitektura in oblikovanje - hibrid različnih kultur in tradicij

Ko pomislimo na japonsko arhitekturo, se nam ponavadi v mislih prikažejo bodisi podobe praznih izčiščenih, minimalističnih in asketskih prostorov, bodisi barvite in okrašene tradicionalne japonske hiše. Kot pojasnjuje predstojnik Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Luka Culiberg, gre za izjemno dolgo in pestro kulturno tradicijo s številnimi vplivi, zato je treba biti previden pri tem, da bi si predstavljali neko esencialistično, homogeno idejo o japonski arhitekturi. Predvsem značilen minimalističen slog, ki danes prevladuje v sodobni japonski arhitekturi in oblikovanju, naj bi po besedah sogovornika, Japonci prevzeli od zahodnega sveta.

V 19. stoletju, referenčno točko predstavlja Evropa, ki kolonialno osvaja svet in Japonska ni nobena izjema v tem, da svojo identiteto, svoj položaj vzpostavlja v odnosu do tega standarda, ki ga predstavlja Evropa. Veliko vlogo so odigrali evropski obiskovalci, ki so prišli na Japonsko in poudarjali kaj se njim zdi zanimivo in Japonci so potem rekli, "aha, to je tisto kar Evropejci prepoznavajo kot našo specifiko" in jo potem kot takšno tudi sami prevzeli.

Prav v arhiterkturnem slogu znamenite vile Katsura, so svoj navdih našli arhitekt Bruno Taut, kasneje utemeljitelj Bauhausa Walter Gropius, pa francoski arhitekt in oblikovalec Le Corbusier ter številni drugi predstavniki modernizma, pravi dr. Luka Culiberg.

 To  je hkrati dalo zagon japonski modernistični arhitekturi, da je v 20. stoletju razvila velika imena japonske arhitekture.

Po mnenju sogovornika prepletanje različnih kulturnih vzorcev in vplivov ne pomeni, da ne obstaja nekaj, kar je japonska estetika, pomeni samo to, da slednja ne bi obstajala brez vplivov kitajske in evropske estetike in obratno; tudi evropski modernizem ne bi obstajal brez japonske estetike. Zagotovo pa Japonska posveča estetiki kot obrti veliko pozornost. Japonci so razvili posebne estetske sloge, ki so v današnjem svetu izjemno popularni in še naprej ponujajo navdih številnim oblikovalskim pristopom.

 

 

 

 

 

Tita Mayer