Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Herman Vogel (1941-1989) pesnik trpkega sveta bolečine, doba čitalništva in prebujena narodna zavest, češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš, pravnik in socialna vprašanja
17. julija pred 160. leti so slovenski domoljubi v Mariboru ustanovili Slovensko čitalnico, drugo čitalnico na Slovenskem. Prva, širšeslovenska je bila ustanovljena januarja 1861 v Trstu, tretja je pa oktobra tistega leta v Ljubljani in februarja 1862 še četrta – v Celju. Število čitalnic je naglo naraščalo, tako da jih je bilo leta 1869 po Slovenskem že 57 z okoli 4.000 člani. Čitalnice so prirejale »bésede«, različne prireditve z gledališkimi igrami, koncerti, govori in predavanji, ki so se praviloma končale s plesom. Mariborska čitalnica je imela svojo bésedo 7. oktobra 1861, z bogatim kulturnim sporedom in z uvodno recitacijo, naslovljeno z »Maribor«.
Leta 1872 se je v kraju Cerekvice nad Bystřicí pri Hradcu Kralowem na Češkem rodil agronom in učitelj Bohuslav Skalicky. Šolal se je v Pragi in diplomiral na visoki poljedelski šoli na Dunaju. Leta 1895 je bil napoten v Novo mesto, kjer je organiziral zatiranje trsne uši. Bil je vinarski nadzornik za Kranjsko in dve leti ravnatelj novomeške kmetijske šole. Bohuslav Skalicky je leta 1909 organiziral prvo razstavo kranjskih vin v Pragi in leta 1924 izdal knjigo Kletarstvo, ki velja za prvi novodobni učbenik vinarstva v slovenskem jeziku.
Pravnik in politik Aleš Stanovnik je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze in finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo. Na Jesenicah, kjer je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije in denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil pred 120. leti v Horjulu.
Pesnik in prevajalec Herman Vogel je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri Naših razgledih in časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “založbe Obzorja” v Mariboru. Napisal je pet pesniških zbirk; v svoji poeziji je pogosto izrekal dvom o umetniški razsežnosti pesništva in se umikal v trpki svet bolečine in okrutnosti. Pred petdesetimi leti je izšla druga Voglova pesniška zbirka z naslovom: Ko bom bog postal. Slišali bomo odlomek pesmi Obisk v avtorjevi interpretaciji iz leta 1971 … *Posnetek Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika. Herman Vogel se je rodil pred 80. leti na Lomu pri Mežici.
