Aktualna tema

Zaradi epidemije skoraj 40% manj telesno najbolj učinkovitih učencev

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik

child-613199_1280
foto: bottomlayercz0

Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo, saj so bili otroci še več časa priklenjeni v sedeč položaj, organiziranih športnih dejavnosti pa niso imeli. Otroci so po podatkih Fakultete za šport Univerze v Ljubljani med šolanjem na daljavo v povprečju 63 % svojega časa sedeli, ga 30 % porabili za neintenzivne dejavnosti in ga le 7 % namenili bolj intenzivnim telesnim dejavnostim, ki koristijo njihovemu počutju in razvoju. Dijaki so pred zasloni preživeli več kot 7 ur na dan. Na letosšnjih meritvah SLOFIT so se slabše odrezali učenci šol, ki lani niso izvedle meritev in niso dobile povratnih informacij o posledicah epidemije, v povprečju pa bi lahko rekli, da se je debelost v primerjavi z letom 2019 povečala za 30 %, telesna učinkovitost na nekaterih šolah zmanjšala za 18 %. Znižali sta se tudi koordinacija in vzdržljivost otrok, zelo zaskrbljujoče pa je, da se je močno znižal delež najbolj telesno učinkovitih učencev. Dr. Gregor Starc, Fakulteta za šport.

"Delež teh otrok je upadel na tistih šolah, ki meritev niso izvedle v letu 2020, kar za 40 %. To enostavno pomeni manjšo množico otrok, iz katerih bi bilo potencialno moč črpati vrhunske športnike. Pa ne samo vrhunske športnike! Mi vemo, da ti otroci, ki so gibalno na vrhunskem nivoju, postanejo tudi vrhunski zdravniki, fiziki, znanstveniki na marsikaterem drugem področju. Ubili smo njihove potenciale in zdaj jih je treba oživiti!" 

Strokovnjaki imajo tudi odgovor na to, kako: ura športa na dan v šolah, več športnih pedagogov v šolah, subvencioniranje športnih interesnih dejavnosti in vadb za najbolj ranljive otroke, več pouka na prostem, spodbujanje tega, da šola ne vdira v otrokov prosti čas (na primer z domačimi nalogami). Hkrati je treba omejiti tudi uporabo zaslonov, saj ti zelo spreminjajo naše in otrokove navade - iz aktivnega položaj nas silijo v sedeč položaj, v pasivnost, nezdravo prehrano, lahko celo v zasvojenost z videoigricami ali družabnimi omrežji. Pretirana uporaba zaslonov škodi tudi komunikacijskemu in socializacijskemu razvoju otrok.