Torkov kviz

Kresničke, neustrašni kratkoživi hrošči

Na svetu je približno dva tisoč vrst kresničk, od tega okrog trideset v Evropi in pet v Sloveniji

girl-354579_1920
foto: RondellMelling

Največji del svojega življenja kresnička preživi kot ličinka, kar je za hrošče precej pogosto. "Ličinka je plenilska. Pleni druge talne nevretenčarje, njena najljubša hrana so polži," pove Urška Ratajc, mlada raziskovalka Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

"Ja, lotijo se plena, ki je res precej večji od njih. Neustrašne so. Lahko vidimo velikega polža z ličinko, ki ga napada, ki ga grize, pa je precej manjša od njega. Del prebave je kar zunaj teles. Skozi čeljusti izbrizgajo encime v tkivo polža, nastane nekakšen sokec in to posrkajo."

Prav zaradi polžev (oz. hrane) kresničke pri nas najdemo v vlažnih okoljih – na barju, v močvirju in vlažnih gozdovih. Svetenje kresničkinega zadka najlažje opazimo od konca maja pa nekje do sredine julija.

"Vzorci utripanja, dolžina svetenja, premori in celo čas svetenja v noči je specifičen za posamezno vrsto. To je v bistvu njihova komunikacija in gre za dvosmerno komunikacijo. Se pravi, samice utripajo neki vzorec, ki je značilen za to vrsto, samci enako. In tudi samice potem glede na ta vzorec izbirajo partnerja."

Pa še zanimivost o eni od južnoazijskih vrst kresničk:

"Lahko se na enem območju nabere nekaj tisoč samcev, ki cele noči, cele tedne, lahko tudi več mesecev, tako usklajeno utripajo, da je tisto odstopanje v vsem tem času lahko manj kot en odstotek. To je nekaj, kar je navdušilo raziskovalce."