O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Evropska unija Slovenijo opozarja, naj zavaruje okolje
Invazivne tujerodne vrste so rastline in živali, ki se zaradi človekovega posredovanja naselijo zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti ter se hitro širijo in izpodrinejo avtohtone vrste, kar ima hude okoljske in gospodarske posledice. Premalo se zavedamo, kakšno škodo v okolju povzročajo invazivne rastlinske vrste oziroma njihovo širjenje. Najdemo jih predvsem na nižinskih območjih in na območjih mest, pa tudi na težje dostopnih krajih, na primer v Trenti.
Na oddaljeni, opuščeni gorski kmetiji v Trenti smo našli veliki pajesen, ki so ga nekoč nevede zasadali, niso so zavedali nevarnosti, zdaj pa se je tako razrasel, da smo na parceli odstranili približno 200 dreves, pravi biologinja Jana Kus Veenvliet iz zavoda Symbiosis.
Slovenija je med 18 državami, ki jih je Evropska komisija pozvala, naj zavarujejo okolje pred invazivnimi tujerodnimi vrstami. Konkretno jih poziva, naj izvajajo določbe uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
"Upam, da Slovenija ne bo reševala problema parcialno samo za evropske invazivne vrste, ampak se bomo lotili sistematično in bomo problematiko naslovili celovito. Če bomo rešili samo 16 tujerodnih vrst, ne bomo rešili problema. Ne smemo pozabiti, da vsak dan prihajajo nove tujerodne vrste, ki pa zdaj še niso invazivne, in če tega ne bomo spremljali, bomo imeli še več japonskih dresnikov," pravi biologinja Jana Kus Veenvliet.
Novejše raziskave so pokazale povezanost med podnebnimi spremembami in širjenjem rastlinskih invazivnih vrst. Že zaradi toplejših zim je verjetnost, da bodo te vrste preživele, večja, so pa tudi druge povezave.
