V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a.
Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo.
Kako pomagati družbi, da postane bolj vključujoča
Epidemija je ljudi, ki so zaradi osebnih okoliščin potisnjeni na obrobje in stigmatizirani, še dodatno postavila pred hude preizkušnje, opozarja Simona Muršec, predsednica društva Parada ponosa, ki se vsakodnevno srečuje s težavami marginaliziranih ljudi.
»Razmere v zadnjem letu so še poslabšale položaj že tako izključenih. Veliko trendov, ki so se v pandemiji vzpostavili; ostani doma, zapiranje javnih prostorov, dodatna ekonomska stiska, vse to zgolj poglablja probleme, ki tako ali tako že obstajajo pri ljudeh, ki se soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo.«
Da bi organizacije postale bolj vključujoče, je bila včeraj v Ljubljani uradno ustanovljena za zdaj še pilotna Mreža vključujočih organizacij. Trenutno je vključenih 13 predvsem nevladnih organizacij, ki delujejo z mladimi v Mestni občini Ljubljana, ideja pa je, da bi svoje delovanje razširili po Sloveniji.
Mreža bo omogočila organizacijam, da si med seboj delijo opremo, znanje in druge pripomočke, s pomočjo katerih bodo lahko pripravljale bolj dostopne in vključujoče aktivnosti za mlade. Ob tem je izšel tudi priročnik za organizacijski razvoj Vključujoče organizacije, da bi le-te postale dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, kot je spolna usmerjenost, hendikep, barva kože, etnično poreklo ali druge karakteristike, zaradi katerih so družbeno stigmatizirani. Priročnik je namenjen vsem organizacijam, poudarja predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec, ki želijo postati bolj vključujoče.
»Da se pogledajo, kje so, in da dobijo ideje, kako bi še lahko izboljšali svoje delovanje. .. Priročnik je namenjen, da inspirira.«
