Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pred natanko 30-imi leti smo poleg državne dobili tudi monetarno oblast. Luč sveta je ugledala Banka Slovenije, ki je danes enakopravna članica Evropske centralne banke. Pred tremi desetletji pa se je morala med drugim ukvarjati s tiskanjem novega denarja - tolarjev. Medtem ko smo jugoslovanske dinarje že v letu osamosvojitve zamenjali z nadomestnimi boni, ki so jih natisnili v celjskem podjetju Cetis, smo imeli s tiskanjem pravega denarja - tolarjev nekaj več težav, se spominja prvi guverner centralne banke dr. France Arhar:
"Tuje državne tiskarne niso smele tiskati slovenskih tolarjev, saj Slovenija kot država še ni bila priznana. Nato smo vendarle našli zasebno tiskarno, mednarodno zelo znano in cenjeno zasebno tiskarno De La Rue v Londonu, ki je sprejela tveganje ter nam natisnila glavnino tolarskih bankovcev."
Arhar se spominja tudi trdovratnih težav z inflacijo. Ta je na primer oktobra v letu osamosvojitve na mesečni ravni znašala kar 22 odstotkov. Preglavice pa so imeli tudi zaradi povsem prazne blagajne deviznih rezerv, ki so bile nato jabolko spora z Narodno banko Jugoslavije. Te težave so reševali precej inovativno.
"Po eni strani prek 360 slovenskih podjetij, ki so imela sedeže v tujini, po drugi strani pa prek tako imenovanega Jazbinškovega zakona, ki je omogočal odkup družbenih stanovanj. Takrat se je namreč pokazalo, da so ljudje varčevali skorajda izključno v nemških markah. Prišli so s prihranki deviz, mi smo jih odkupili in si oblikovali devizne rezerve."
Nekdanji guverner pojasni tudi zakaj je bila leta 1993 potrebna prva bančna sanacija, po kom smo se zgledovali pri preoblikovanju Ljubljanske banke v NLB in Mariborske kreditne banke v NKBM ter kako si je prizadeval za rešitev vprašanja hrvaških deviznih varčevalcev.
