S prvim julijem torej v veljavo stopa evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih. Več o e-nakupih v prispevku Urške Henigman.
Prek spleta nakupuje več kot polovica potrošnikov v Sloveniji
Vse več potrošnikov nakupuje prek spleta, tudi pri tujih spletnih prodajalcih. Izbira izdelkov in storitev je tako večja, cene pa so lahko nižje kot pri lokalnih prodajalcih. S prvim julijem začne veljati evropska direktiva, sprejeta pred štirimi leti, ki naj bi zaščitila spletne trgovce v Evropski uniji, saj so bili ti v neenakovrednem položaju z azijsko konkurenco. Kako se bo zaradi sprememb spremenilo vedenje potrošnikov, ne moremo napovedati, za zdaj pa večjih sprememb v Sloveniji ni pričakovati. Večina kupcev že zdaj nakupuje pri domačih spletnih trgovcih.
Spletno nakupovanje se pri nas po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povečuje. Podatki iz novembra 2020 kažejo, da je vsaj en spletni nakup v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem opravilo nekoliko več kot polovica vprašanih. Skoraj 90 odstotkov jih je nakup opravilo v slovenski spletni trgovini, 43 odstotkov je nakupovalo tudi pri trgovcih znotraj Evropske unije, dobra četrtina pa pri prodajalcih iz držav zunaj EU. Vsak četrti anketiranec je nakup prek spleta opravil pri fizični osebi, prek spletnih strani, kot so Bolha, eBay, Facebook Marketplace in druge.
Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra pravi, da se pojavljajo vedno nove prodajne prakse, ki sicer niso nujno goljufije, so pa zavajajoče. Med temi praksami poudarja tako imenovani "dropshipping":
"Gre za spletno trgovino, ki nima svojega skladišča in zaloge, ampak povpraševanje potrošnika posreduje neposredno dobavitelju. Ta uredi pakiranje in dostavo, pri čemer pa je dobavitelj velikokrat iz tretje države, česar potrošnik ne ve, saj je izdelek kupil pri evropskem ponudniku in je na koncu presenečen, ker mora plačati uvozne carine in davke, poleg tega lahko zelo dolgo čaka na dobavo."
Romana Javornik ob tem omenja, da ima v tem primeru potrošnik sklenjeno pogodbo z evropskim ponudnikom, zato mora ta spoštovati evropsko zakonodajo. Potrošnik pa blaga, za katero ni prejel popolne informacije o končni ceni, ni dolžan sprejeti ali plačati carin in davkov, če s tem ni bil predhodno seznanjen.
Pri nakupovanju je zato pametno shraniti posnetke zaslona vseh korakov naročanja, preveriti verodostojnost podjetja na spletnih straneh whois domain ali scamadviser, temeljito branje splošnih pogojev poslovanja, določil o odstopu od pogodbe, o vračilu blaga in plačevanju s kreditnimi karticami ali varnimi plačilnimi sistemi, kot je denimo paypal.
Sicer pa največkrat vrednost spletnega nakupa v Sloveniji znaša od 100 do 299 evrov, prek spleta nanjveč nakupujejo ljudje, stari od 25 do 34 let – kar tri četrtine, najmanj pa, pričakovano, stari od 65 do 74 let – prek spleta jih je v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem spletni nakup opravilo le 16 odstotkov. Več o nakupovanju prek spleta najdete na spodnjih povezavah.
Spletno nakupovanje, Slovenija, 2020
