Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bogdan Pogačnik (1921-2005) novinar, ki je Slovenj Gradcu pomagal do naziva » mesto miru«, spomenik zmagovalcu pomorske bitke, pesnik iz Zgornjega Tuhinja, kraljevi namestnik za Slovenijo
V navzočnosti cesarja Franca Jožefa je bil 12. julija 1883 na današnjem Maistrovem, tedanjem Tappainerjevem trgu v Mariboru, slovesno odkrit spomenik admiralu Wilhelmu Tegetthoffu. Sloviti admiral, ki je julija 1866 pri otoku Vis premagal italijansko floto admirala Persana in s tem dejanjem preprečil italijansko prevlado na vzhodni obali Jadranskega morja, se je rodil v Mariboru leta 1827. S svojimi vojaškimi uspehi se je uveljavil v svetovnem merilu, vojaški zgodovinarji pa ga postavljajo ob bok slovitemu admiralu Nelsonu. Tegetthoffov spomenik so po 1. svetovni vojni umaknili, fragmenti pa so ohranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Maribor.
Pesnik in prevajalec Peter Levec je bil med drugo svetovno vojno na prisilnem delu v Nemčiji, od tam pa je leta 1943 pobegnil k partizanom. Izšel je iz generacije, ki je prve pesmi objavljala tik pred okupacijo, opazneje pa se je s poezijo začel ukvarjati v partizanih. Leta 1945 je izdal zbirko “Koraki v svobodo”, ki je bila sicer ena prvih knjig, izdanih po drugi svetovni vojni, in je značilen primer partizanske poezije. V svojem doživljanju sveta je bil čustveno zadržan, kar zadeva obliko in slog, pa je bil zvest realistični poetiki.*Posnetek Pozneje je izdal še dve pesniški zbirki, predvsem pa je prevajal. Med drugim je bil tudi urednik pri Radiu Ljubljana, nato pa do leta 1976 urednik v Cankarjevi založbi. Peter Levec se je rodil leta 1923 v Zgornjem Tuhinju.
Novinar, publicist, scenarist in prevajalec Bogdan Pogačnik je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1945 postal dopisnik tako imenovane Telegrafske agencije nove Jugoslavije. *Posnetek. Kasneje je bil tri desetletja novinar pri Slovenskem poročevalcu, pozneje Delu, in v tem obdobju tudi šest let dopisnik Dela v Parizu. Njegovi področji sta bili predvsem zunanja politika in kultura. Uveljavil se je s prodornimi članki, še posebej pa kot pisec potopisov in pogovorov s svetovnimi osebnostmi v politiki, kulturi in znanosti. Pisal je tudi scenarije za kratke filme.
Več desetletij je bil organizacijski vodja Slovenskega okteta in trinajst let tajnik slovenskega centra PEN – Mednarodne zveze književnikov. Kot vsestranski organizator mednarodnih kulturnih prireditev je med drugim veliko pripomogel k uveljavitvi Slovenj Gradca kot »mesta miru«; leta 1996 je postal njegov častni občan. Za svoje delo je kar šestkrat dobil Tomšičevo nagrado, strokovno priznanje Društva novinarjev Slovenije za novinarske dosežke. Bogdan Pogačnik se je rodil na današnji dan pred 100 leti v Mariboru.
Danes mineva tudi 100 let od takrat, ko je bil nekdanji ljubljanski župan dr. Ivan Hribar na seji ministrskega sveta v Beogradu imenovan za kraljévega namestnika za Slovenijo. Ta dan je bila namreč v skladu z določili centralistične vidovdanske ustave odpravljena deželna vlada za Slovenijo, s tem pa se je tudi formalno končala delno dopuščena upravna avtonomija Slovenije v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kraljevi namestnik – do tedaj prvi veleposlanik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi – je deloval neposredno pod nadzorom notranjega ministrstva.
