Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Barbara celjska ozaveščena in izobražena aristokratka, pravnik in pravni sistematik, vrt domovinske flore, samospevi topniškega častnika in skladatelja
Barbara celjska, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že docela renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala se je tudi z alkimijo. Predvsem med bivanjem na Češkem − leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in tam so jo obiskovali številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
Stanko Lapajne je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter leta 1901 doktoriral, nato pa delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Pred sto leti je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se kažeta njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
Leta 1810 so v Ljubljani odprli botanični vrt, imenovan tudi Vrt domovinske flore pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Ta vrt je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Skladatelj Risto Savin, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, vendar so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in slogovne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega skladanja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za različne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil leta 1859 v Žalcu.
