Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času, Nikola Tesla v Mariboru, ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia, inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki
Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan leta 1407. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Slovenskih Konjic, pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
Pred 175 leti se je v vasi Smiljan pri Gospiću na Hrvaškem rodil znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla. Po študiju v Gradcu (v tem času se je pogosto mudil tudi v Mariboru), Pragi, Budimpešti in Parizu se je leta 1884 odselil v Združene države in postal ameriški državljan. Patentiral je približno 700 izumov, ki predstavljajo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov največji dosežek je večfazni indukcijski elektromotor, ki deluje po Teslovem načelu izmeničnega toka. Nikolo Teslo uvrščajo tudi med začetnike radijske tehnike, ameriška revija Life pa ga je uvrstila med 100 najpomembnejših Zemljanov zadnjega tisočletja.
Zborovodja in skladatelj Janez Kuhar je bil med drugo svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej, brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad. Po vojni je bil Janez Kuhar ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov. Prisluhnimo pesmi Mokri kuža v izvedbi Otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, glasba Janez Kuhar, besedilo Branko Rudolf *Posnetek S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci – zborovodja in skladatelj Janez Kuhar – se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.
Kipar in grafik Slavko Tihec je leta 1955 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil tam redni profesor, hkrati pa je zavzeto likovno ustvarjal. Veliko je razstavljal doma in na tujem ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. V drugi polovici sedemdesetih so nastale Tihčeve znamenite plastike v obliki geometrijskih teles − tak je spomenik narodnoosvobodilnega boja v Mariboru, njihove razplastene površine pa je avtor pogosto dopolnjeval s slikarsko oziroma grafično obdelavo. Kipar in grafik Slavko Tihec, ki sodi med naše najpomembnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1928 v Mariboru.
