Lokalni čas

V Ljubljani stoji več kot 120 tisoč dreves

Ustrezna urbanistična razporeditev dreves okoli stavb lahko zmanjša potrebo po klimatizaciji za 30 odstotkov, račune za zimsko ogrevanje pa zmanjša za 20-50 odstotkov

3
Nov drevored sterilnih ringlojev na Zbašnikovi. Pred menjavo dreves so sadeži povzročali nevšečnosti, ker so nepobrani gnili na pločniku. Sedaj drevesa krasno cvetijo, plodovi pa se ne razvijejo, 2020
foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.