Aktualna tema

Konec nedovoljenim vožnjam v naravnem okolju?

Pohorje bi razglasili za regijski park, voznike štirikolesnikov in drugih motornih vozil, ki rovarijo po naravi, pa usmerili na poligone, a teh za zdaj še ni

Kope1
Pohodniki na Kopah
foto: Metka Pirc

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najprivlačnejših lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči.

Kot je na Kopah dejal direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič, ravno takšne nedovoljene vožnje z motornimi vozili po naravnem okolju danes najbolj po nepotrebnem ogrožajo območje Pohorja. "Kar naprej dobivamo pozive in prošnje, naj se tega lotimo in smo se. Na začetku leta smo imeli zelo dober sestanek z republiško okoljsko inšpekcijo, z zavodom za gozdove, planinsko zvezo, lovsko zvezo, še letos bo sestanek z ministrstvom za notranje zadeve in bomo skušali zadeve na organizacijski in zakonodajni ravni to urediti. Vožnja po rastiščih redkih živalskih in rastlinskih vrst je škodljiva. Novejša tehnologija omogoča vožnjo vsepovsod in to se tudi izkorišča," pravi Oršanič.

Kam s štirikolesniki?

A tudi za voznike motornih vozil bodo skušali najti rešitev in jim ponuditi poligone, zatrjujejo na zavodu za varstvo narave. "Treba je ljudi usmeriti, kje se lahko vozijo. To bodo prostori, kjer ne bodo delali z vožnjo škode v okolju. Mislim, da nihče, ki je v naši družbi zdravo domoljuben, ne bo imel nič proti temu. Kot slovenska družba se zelo odzivamo na smernice v naši okolici. Glavni generator tega je splet, naša mladina vidi posnetke in trend voženj po naravnem okolju je v porastu. V sosednjih državah je to bolje urejeno. Skrbi me, da se tudi iz tujine hodijo k nam izživljat, ker mi v tem trenutku tega nimamo najbolje urejeno," je dodal Oršanič.

Ne le Pohorje, največ težav s takimi vozniki imajo še na Smrekovcu, na Bohorju in na Kočevskem.

Župan občine Mislinja Bojan Borovnik ugotavlja, da imajo največ težav v gozdu poleti, in spodbuja zamisel o urejenih poligonih, ki bi voznikom omogočili sproščanje adrenalina. "Ljudi poskušamo ozaveščati, da je narava za nas zelo pomembna, a tega vsi ne razumejo. Skupaj z zavodom za gozdove na gozdnih cestah postavimo zapornico, a je v dveh tednih uničena. Poleti je huje kot pozimi. Pozimi so težava sanke, poleti pa lahko motorje srečamo povsod in je to zelo nespoštljivo do lastnikov gozdov in do samega gozda," razlaga Borovnik.

Dnevno po dva tisoč obiskovalcev na Lovrenških jezerih

Pa ne le za motorna vozila, tudi sicer je Pohorje priljubljeno med pohodniki in drugimi obiskovalci. Največ jih naštejejo ravno poleti, pravi vodja mariborske enote zavoda za varstvo narave Simona Kaligarič: "Spremljali smo obisk na Lovrenških jezerih in Črnem jezeru. Dnevni vrhunci so skoraj 2000 ljudi, letno pa več kot 30 tisoč ljudi na posamezni lokaciji."

Na Lovrenških jezerih in na Črnem jezeru poleti naštejejo kar do dva tisoč obiskovalcev na dan.

Skupaj s šestimi občinami so tako pobudniki, da Pohorje razglasijo za regijski park. Osnutek uredbe, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo, je zdaj v usklajevanju z občinami, nato je predvidena tudi širša predstavitev javnosti. Dva milijona evrov pa v okviru projekta Pohorka namenjajo različnim ukrepom za zaščito narave na Pohorju. Triletni projekt bodo končali prihodnje leto.

Regijski park za večje ravnovesje

Peter Zajc s koroške regionalne razvojne agencije pravi, da zdaj že dve leti ključne institucije s področja varovanja narave na Pohorju sodelujejo v skupnem projektu Pohorka. Ta je priprava na ustanovitev regijskega parka in urejanje infrastrukture tudi za obiskovalce. "Regijski park Pohorje vidimo kot enega ključnih nosilcev, ki bo dolgoročno prisoten na tem prostoru. Zdaj smo vsakič odvisni od projektov za zagotavljanje denarja, s tem ko imamo institucijo, ki je stalno prisotna, pa dobimo tudi ključnega sogovornika z vsemi občinami in drugimi v tem prostoru." O sožitju med človekom in naravo pa Zajc takole razmišlja: "Človek je sestavni del narave in če tako pogledamo, vidimo, da ogrožamo samega sebe, z varstvom narave torej varujemo samega sebe. Je pa to nenehno iskanje ravnovesja, v tem vidimo potrebo."

Poleg ukrepov na področju gozdov, travnikov in pri zaščiti živali nameravajo urediti tudi nekatere odseke planinskih poti, dopolnili in nadgradili bodo tudi vsebine ob poteh in na centrih za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.