Sledi časa

Carinska služba

Vojna za Slovenijo je bila tudi carinska vojna

sl_priponka – kopija
Slovenska priponka
foto: Arhiv FURS

Carinska služba je bila v obdobju nekdanje Jugoslavije centralizirana in podrejena enemu središču v Beogradu, sicer pa je bila dobro urejena in organizirana služba. Do leta 1965 je delovala bolj na podlagi dekretov in ukazov takratnih oblasti. Z odpiranjem gospodarstva pa je tudi ta služba sledila novim smernicam. Oblasti so sprejele novo zakonodajo, nova pravila, veliko pozornost so namenili izobraževanju carinskega osebja. Začeli so zaposlovati ljudi z visokošolsko izobrazbo, strokovnjake inženirje, pravnike, ekonomiste. Po letu 1980 je bila ta služba že moderna in vpeta v evropske tokove. Trenja v carinski službi so se začela po letu 1988, ko so začeli pripadnikom carinske službe v Sloveniji očitati, da so separatisti. Po teleksih so dobivali žaljivke in očitke. Negativne očitke so jim delili tudi nekateri posamezniki na sedežu carinske službe v Beogradu, kjer pa je bilo vodstvo korektno, vse do leta 1990, ko se je začel proces osamosvojitve. Več o vlogi carinske službe pri nastajanju samostojne Slovenija in kako je to potekalo na mejnem prehodu Vrtojba pa v oddaji Sledi časa.

Odločitev

 

 

 

Sogovorniki

Mag. Stanislav Mikuž

foto: Arhiv Stanislav Mikuž

Mag. Stanislav Mikuž, višji finančni svetnik, direktor Finančnega urada Postojna.

Katarina Janjič, 2014

foto: Arhiv Katarina Janjič

Katarina Janjič, profesorica zgodovine in sociologije.

Mag. Zvezdan Markovič, 2019

foto: Bruno Toič

Mag. Zvezdan Markovič, zgodovinar.

Foto zgodba

V foto zgodbi smo uporabili fotografije različnih avtorjev, ki jih hrani arhiv FURS, te fotografije pa so bile uporabljene v publikacijah: Zbornik, Njim vsem pripada slava, Goriški muzej,  Zbornik, Zgodovina carine na Slovenskem, 2011, in časopis Carina.si, 2011.

Sistem

Preglede prometa na mejnih prehodih so opravljali cariniki, ki so delovali v Carinski službi, ki je bila centralizirana. Zato je imela Zvezna carinska uprava popoln nadzor nad 47 carinarnicami po vsej Jugoslaviji, od teh jih je bilo v Sloveniji devet. Te niso imele ne skupnih služb ne finančne službe, niso smeli organizirati niti izobraževanj. Tudi sistem obdelave carinskih deklaracij in plačevanja dajatev, ki so jih morala opraviti podjetja, je potekal na zvezni ravni. Prelom se je zgodil, ko naši cariniki niso več nakazovali denarja v centralo v Beogradu.

 

Obdelava podatkov

foto: Arhiv FURS

Napetosti

Mag. Stanislav Mikuž je začel delati v carinski službi leta 1985. In ena od napetosti znotraj takrat še skupne carinske službe je bilo tudi to, da je Mikuž na zveznih sestankih zahteval uporabo slovenskega jezika.

Zvonko Poišić

foto: Arhiv FURS

Mag. Stanislav Mikuž, pogovor z nekdanjim direktorjem Zvezne carinske uprave Zvonkom Poščićem

foto: Arhiv FURS

Ob zgornji fotografiji; Zvonko Poščić je bil direktor Zvezene carinske uprave kar dva mandata, nato pa dvakrat podaljšan v v. d. Slovenija je takrat prepustila mesto dotedanjemu direktorju. To pa nikakor ni bilo všeč srbskim silam, ki so Zvonka Poščića neprestano napadale v srbskih medijih.

Vrtojba

V oddaji bomo spoznali, kako je potekal proces osamosvajanja Slovenije tudi znotraj carinske službe, kot primer bomo slišali opis dogajanja na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. Tega so zgradili leta 1982 v okviru Osimskih sporazumov zaradi povečanega prometa z Italijo in Jugoslavijo in je bil eden od redkih mejnih prehodov v takratni skupni državi, kjer so opravljali carinske preglede potniškega in tovornega prometa in carinjenje blaga za jugoslovanska podjetja.

Pogumno

Carinska služba v Sloveniji pred osamosvojitvijo leta 1991. Avtor: Jani Ponikvar.

foto: Arhiv FURS

Cariniki so hkrati s slovensko zastavo na mejnih prehodih na svoje prsi ponosno pripeli tudi priponko CARINA-REPUBLIKA SLOVENIJA

foto: Arhiv FURS

Vsi delavci brez izjeme so nosili priponke CARINA SLOVENIJA, 26.6.1991 na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba

foto: Arhiv FURS

Lojalnost

Tudi velika večina delavcev Neslovencev je izpolnila svojo dolžnost v prid Republike Slovenije

foto: Arhiv FURS

Dvig zastave

Pomemben dan je bil 26. junij 1991, ko so na mejnih prehodih odstranili jugoslovanske napise in zastave in jih nadomestili s slovenskimi zastavami in napisi. Mag. Stanislav Mikuž pove, da so se delavci na carini najprej zelo bali, kaj bo z njihovo prihodnostjo. Bili so namreč narodnostno zelo mešani, ponekod je bilo celo 60 odstotkov zaposlenih iz drugih republiki nekdanje skupne države.

Vmesni čas

Obisk direktorja Zvezne carinske uprave dr. Sekulića, 18.6.1991

foto: Arhiv FURS

Premetenost carinikov

foto: Arhiv FURS

Zgornja slika: Po mnenju mag. Stanislava Mikuža je bila Vrtojba edini mejni prehod, kjer je blago v slovenska podjetja prihajalo nemoteno. Da bi zabrisali sledi, so v dokumentih in kontrolnikih kot namembni kraj vpisovali kraje v drugih republikah nekdanje skupne države. Dejansko pa je šlo blago v slovenska podjetja.

Poseg

Konkretno dogajanje na mejnem prehodu Vrtojba je bilo podobno kot na drugih mejnih prehodih, vendar pa so bile seveda tudi zelo očitne razlike. Ponekod so se vneli oboroženi spopadi, ki so zahtevali ranjene in mrtve.

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

Pismo enega izmed uslužbencev Zvezne carinske uprave, ki so jih iz Beograda poslali "v pomoč" slovenskim carinikom

foto: Arhiv FURS

 

 

"Resnica", o odhodu posameznikov iz carine po zvezni varianti

foto: Arhiv FURS

Dogajanje na meji je zanimalo tudi italijanske carinike, motiv z Robiča

foto: Arhiv FURS

Vojaški poseg

Mejni prehod Vrtojba

Mejni prehod Vrtojba, prehod je zavzet, brez smrtnih žrtev

foto: Arhiv FURS

Utrinek iz polja ob mejnem prehodu Vrtojba

foto: Arhiv FURS

Mejni prehod Škofije

Poročnik Šaklev je s svojim Pinzgaverjem kar nekaj dni ustrahoval Škofije

foto: Arhiv FURS

Mejni prehod Rožna dolina

 

Prizor iz Rožne doline, po kratkem spopadu TO z JLA je bil, prehod spet v slovenskih rokah

foto: Arhiv FURS

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

Na mejnih prehodih je bilo veliko orožja

foto: Arhiv FURS

Pred "mogočno tehniko JLA" niso bila varna niti naseljena območja

foto: Arhiv FURS

Celotna tehnika JLA je bila premalo, da bi premagala srčnost braniteljev samostojnosti Slovenije

foto: Arhiv FURS

Tank v zasedi, pripravljen na bojno delovanje

foto: Arhiv FURS

Draga oprema, ki je postala le kup železja

foto: Arhiv FURS

Rožna dolina, boji so zahtevali tudi življenja

foto: Arhiv FURS

 

Uničenje

foto: Arhiv FURS

Po toliko grožnjah in strahu, Rožna dolina spet v slovenskih rokah

foto: Arhiv FURS

Radovedni pogledi v notranjost tanka

foto: Arhiv FURS

 

Cvetje namesto morilskih krogel

foto: Arhiv FURS

Vozila JLA, izdelana v Sloveniji, so tu tudi končala "svoje poslanstvo"

foto: Arhiv FURS

Tudi Slovenija je dobila svojo prvo tankovsko enoto

foto: Arhiv FURS

Spomini

Z ramo ob rami na spominski slovesnosti v Rožni dolini. Policija, carina in TO, kot v bojih za osamosvojitev

foto: Arhiv FURS

Vodstvo Policije, Carine in TO, vedno enotni v boju proti napadalcem

foto: Arhiv FURS

Otvoritvena slovesnost ob odprtju carinarnice, Vtrojba, 1994

foto: Arhiv FURS

Otvoritvena slovesnost ob odprtju carinarnice, Vtrojba, 1994

foto: Arhiv FURS

 

Mejni prehod Vrtojba, spominsko obeležje, ki ga je izdelal policist Boris Dovžak

foto: Arhiv FURS

Carinik in rezervi policist Marjan Matič ob spominskem obeležju na mejnem prehodu Vrtojba

foto: Arhiv FURS

Skupaj z italijanskimi mejnimi organi, Vrtojba

foto: Arhiv FURS