Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc.
Dvo- ali trivrstičnice, v katerih se skriva ves svet
"Svoboda je v natikaču, ki ni več nataknjen." – Esad Babačić: Včasih
Barbara Žvirc, ljubiteljica in promotorka poezije, ena tretjina knjižnega bloga Knjižni kažipot, vodja projekta Pesniška olimpijada, predvsem pa strastna bralka, ki jo na Instagramu najdete, če v iskalnik vtipkate izposojevalka_besed ali izza_in_mami_bereta, priporoča domačo poezijo:
"Se mi zdi, da poezija v originalu zmeraj bolje zveni kot pa v prevodih. Če je že v originalu napisana v slovenskem jeziku, se mi zdi, da je to to. Da res bolj intimno in bolj globoko skoraj ne gre."
Sogovornica se je že prej srečala z Babačićevo poezijo in pravi, da se ji zdi, da "se je v tej zbirki Esadov pesniški izraz izčistil".
"Prva pesem, ki sem si jo zapomnila na pamet, je:
Zlatarne odprte,
knjigarne zaprte.
Molk je zlato.
... in se mi je zdela taka Kosovelovska. Vse pove v treh vrsticah. Kritiko trenutnega položaja v kulturi oz. mačehovske države do kulture."
