Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na mariborski filozofski fakulteti v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in pogosteje podpisujejo različne peticije. Po drugi strani pa jih bolj skrbi stanovanjska problematika, na trgu dela se soočajo z negotovimi oblikami zaposlitve, poslabšalo pa se je tudi njihovo duševno zdravje. Snovalci raziskave so pripravili tudi priporočila odločevalcem, a je njihova uresničitev odvisna predvsem od politične volje.
Rezultati poglobljene raziskave o položaju mladih v Sloveniji
Poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji z naslovom »Mladina 2020«, ki so jo opravili na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za družbene vede, je pokazala, da mladi danes v primerjavi s podatki izpred desetletja premorejo visok potencial za medgeneracijsko sodelovanje, se prej odselijo od staršev in se pogosteje podpisujejo pod različne peticije. Vodja raziskave Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Raziskava nam slika sladko-grenko podobo slovenske mladine; na eni strani trendi aktivacije mladih, na drugi strani pa naraščajo problemi na področju duševnega zdravja, stanovanjske problematike in prekarnosti.
Raziskava poleg ugotovitev vsebuje tudi priporočila odločevalcem, ki segajo od strateških vprašanj, vezanih na lokalni prostor, do širših izzivov, zajetih v Resoluciji o nacionalnem programu za mladino. Andraž Zgonc z Urada RS za mladino.
Raziskovalci so dali odločevalcem tudi priporočila za vodenje politik in mi jih bomo s pridom uporabili pri oblikovanju ukrepov, ki jih načrtujemo na področju pomoči mladim.
