Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o Porabju
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju.
"Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid."
Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo.
"Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene."
V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja Dragana Laketič, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami.
Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige.
"Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast."
Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva Danica Bojković, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes.
"Ponosna sem na to, kar smo dosegli."
V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja.
"Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima."
Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike Lea Bernetič Zelenko iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton.
To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo.
"V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne."
Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom.
Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec, dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike.
"Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete."
Več v oddaji. Prisluhnite!
