Slovenist, ki nenehno išče načine, da dodatno obogati razkošje v glavi
Miha Rus je jezikoslovec, slovenist, prevajalec, pesnik, rodoslovec, gasilec, bodoči bibliotekar, pevec in oče v 12-članski družini. Pesmi je pisal že v osnovni šoli, večino pa spesnil v času služenja vojaškega roka v istrski prestolnici Pulj. Med študijem slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti se je posvečal malce drugačnim besedam: njihovemu izvoru, ustroju in povezanosti. Kot rodoslovec pa raziskovanje svoje rodbine Rusovih povezuje z tudi z genetskim rodoslovjem. Kljub pomanjkanju časa ima pred sabo veliko izzivov in neizpolnjenih želja. Zdi se, da nenehno išče načine, da še dodatno obogati svoje razkošje v glavi.
Pravijo, da je njegov zaščitni znak nalezljiv nasmeh. Marsikdo pa tudi z zanimanjem prebere njegovo avtobiografsko knjižno izdajo Slovo od Loga.
"17. septembra leta 1988 je bila sobota. Za slovo sem si zavrtel še pesem »Ti si sav moj bol« s plošče skupine Ekaterina Velika in »Like a hurricane« skupine Mission. Poslovil sem se od Loga, od matere, ki ni mogla skrivati solz, brat Matjaž pa me je v belem amiju odpeljal na vlak v Ljubljano. Na poti do Ljubljane mi je povedal še par praktičnih napotkov, kako preživeti prve dni v vojski. S seboj sem imel okusne sendviče s slanino in knjižico o velikem Beethovnu Slovenskega knjižnega zavoda. V kupeju je bil vojak z desetarskim činom, ki sem ga imel, nevedni skorajšnji vojaček, za ne vem kakšnega visokega oficirja. Prometnik je dvignil loparček, zapiskal in kompozicija je odpeljala proti Borovnici, Logatcu, Postojni in Divači, od tam pa naprej čez vrsto istrskih vasi vse do starodavne Pule, pet dolgih ur. To je bilo moje prvo slovo od Loga. S seboj sem odnesel dušo, polno strahu, in privid dolgih črnih las, ki se je zrcalil v smaragdni Soči. Na stanici u Puli se je pod večer nad menoj razprlo sivooljčno oblačno nebo."
