Prvi na maturi

Književnost po 2. svetovni vojni: svoboda izražanja

Od eksistencializma, socialnega realizma, intimizma do modernizma in postmodernizma z Nino Prešern

Branja
Branja 4, berilo in učbenik za 4. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, DZS, 2003
foto: Špela Šebenik

Literarna ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja je obširna, pestra, raznolika, v njej pride na plano svoboda izražanja, ki je všeč tudi mnogim mladim, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina Nina Prešern. Našteje tudi skupne točke, značilnosti literature, ki je nastala po drugi svetovni vojni:

"Zdaj sicer zelo posplošujemo, a kaže se bivanjska tema z iskanjem smisla posameznika: kaj je bivanje, v čem je smisel obstoja tukaj in zdaj, kako se to kaže v naših stikih, medčloveških odnosih, koliko konfliktov nastaja na tej ravni. Raziskovanje lastne identitete je drugo tako vprašanje. Kdo sem? Odgovoriti na to vprašanje se zdi lirskemu subjektu ali pripovedovalcu bistveno. Seveda pa se pojavljajo tudi širše družbeno aktualne teme: kako je človek na primer odvisen od slehernega družbenega sistema, kakšna tesnoba nastaja v njem, ko potem v nekem okolju biva in je določen od zunaj. To je v zvezi s temami in motivi. Pri vrstah in zvrsteh pa opazujemo izrazito svobodno polje ustvarjanja. Vidimo avtorje, ki še upoštevajo neke tradicionalne prvine in se k njim čisto načrtno zatekajo, medtem ko se verz, kitica pri drugih avtorjih bistveno spremenita, sprostita. Govorimo o svobodnem verzu, o poigravanju z jezikom, s pesniškimi sredstvi. V pripovedništvu se po drugi svetovni vojni nadaljuje val ali priljubljenost modernega romana, ki je nastal že v prvi polovici 20. stoletja, potem pa se (...) nadaljuje še z drugimi oblikami (na primer z novim romanom, novim novim romanom). Tudi kratke zgodbe pridejo do izraza. V dramatiki pa opazujemo dramo absurda, eksistencialistično dramo, poetično dramo itn." 

Književnost je vedno vpeta v širše filozofske in miselne okvire, nič drugače ni bilo po drugi svetovni vojni. V knjižnost (v pripovedništvo in dramatiko) je tako iz filozofije vstopil eksistencializem, ki je poudarjal iskanje smisla v svetu, v katerem ni več boga (Sartre, Camus, pri nas Kocbek). V literarnem ustvarjanju tega obdobja so se uveljavili še modernizem s sodobnim romanom, magični realizem (Marquez, Morisson, Lainšček, Žabot), vplivi avantgard in postmodernizem (Jesih). Pri ustnem delu maturitetnega izpita iz slovenščine je poudarek na slovenskih avtorjih in delih. S pesniško zbirko Pesmi štirih so Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček (t. i. intimisti), v pripovedništvu pa Edvard Kocbek z zbirko novel Strah in pogum odprli pot sodobni slovenski književnosti.

V oddaji lahko slišite več o drami abdurda, o obdobjih in predstavnikih različnih povojnih generacijah slovenskih pesnikov in pisateljev, razmišljanje o  Šalamunovi pesmi Mrk in o terminoloških zagatah: kaj je moderna, kaj modernizem in kaj postmodernizem.