Adrenalinska poslastica, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi pri nas.
Če sredi poletja naletite na plezalce, ki v skalnih previsih plezajo z derezami na nogah in s cepini v rokah, ni nič narobe ne z vami ne z njimi. Kar počnejo, je ena izmed najmlajših vej plezanja, imenovana orodno plezanje ali po angleško 'dry tooling'. Gre za zelo atraktivno in zelo naporno početje, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev in celo tekmovalce, ki nas v tej disciplini zastopajo na evropskih prvenstvih.
Dry tooling. Zadrego s poimenovanjem športa, pri katerem zatikamo cepine in dereze za razčlembe v skali, sta rešili uredniški odbor Planinskega vestnika in terminološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Na vprašanje, kako naj po slovensko imenujemo ta šport, so nam prijazno odgovorili:
Po mnenju terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Planinskega vestnika je za angleški termin dry tooling besedna zveza orodno plezanje ustrezna možnost, saj dovolj natančno označuje obravnavani pojem, kar omogoča njegovo nedvoumno uvrstitev v pojmovno skupino in tudi razlikovanje med različnimi plezalnimi disciplinami znotraj nje, na primer ledno plezanje, kombinirano plezanje, skalno plezanje, balvansko plezanje … Poleg tega je termin tudi jezikovnosistemsko ustrezen, saj gre za levoprilastkovno zvezo, ki je tipična oblika večbesednih terminov v slovenščini.
Dry tooling torej po slovensko pomeni orodno plezanje. Kaj pa pomeni orodno plezanje, pojasnjujejo gorski vodnik z mednarodno licenco in tekmovalec v orodnem plezanju, Miha Habjan, Maja Šuštar, naša najboljša tekmovalka v evropskem pokalu v orodnem plezanju in gorski tekač in alpinist Gregor Šegel, ki spada med mlajše orodne plezalce.
Vsi tirje sogovorniki se strinjajo, da orodno plezanje kot vsak adrenalinski šport, povezan s tveganjem in stroški, zahteva znanje, razmislek in veliko treninga, preden nam lahko zares postane všeč.
