naPOTki

"Včasih je bila Biljana glavna vas v Brdih"

Idilična vasica z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino

IMG_7470
Pogled na Biljano
foto: Mojca Delač

Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovemu v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog".

Že od daleč vas pozdravi s prepoznavnim zvonikom oglejskega tipa na cerkvi sv. Mihaela, ki se v starih zapisih prvič omenja že leta 1233. Kot je povedala kustodinja Goriškega muzeja dr. Tanja Gomiršek:

V bistvu mi je že kot otroku vzbujal posebne občutke, ker je tako velik in posebno oblikovan. Za Brda so dosti bolj značilni zvoniki s cinami in dejansko jih je imel tudi ta v preteklosti. Tega novega, večjega, so zidali med letoma 1891 in 1895. Zanimivo je, da jim je zmanjkalo sredstev še za eno nadstropje, pa tudi to, da je celotno gradnjo nadzoroval domačin Valentin Vuga. 

V fasadi cerkve je tudi njegov podpis. Kakšen, lahko slišite v reportaži. Izvor imena Biljana ni poznan, so pa končnice na -ana rimskega ali predrimskega izvora in značilne za te kraje, pripoveduje dr. Gomiršek. Ko pa smo že pri imenih. Po Biljani je svojega dobil znameniti tabor, ki je potekal v nedeljo, 25. aprila 1869 in bil izjemno pomemben za razvoj narodne zavesti. Nekaj let po tem so Brda dobila dve čitalnici. Eno v Kojskem, drugo pa v Biljani.

Ena od značilnosti Biljane ali Bjane, kot ji pravijo domačini, je tudi dvorec Dorišče, ki naj bi imel tudi najstarejšo ohranjeno vinsko klet v Brdih, zasnovano v 13. stoletju. Danes tam zorijo svetovno poznana in priznana peneča se vina.

Kraj odlično pozna 93-letna gospa Darinka Sirk, Brika, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z raziskovanjem etnologije.

Danes je še vedno lepa vasica, ki ima svoje čare, a ne da se primerjati s tem, kako je bilo nekoč. Biljana je bila glavna vas v Brdih, kjer je bilo vse možno, od gospodarstva, kulture, vere,  za vse to je bilo središče v Biljani. Če si rekel 'Biljana', so jo poznali daleč naokrog. 

Predsednica krajevne skupnosti Biljana - Zali Breg, gospa Ksenija Mikulin, v Brdih živi že 37 let.

Biljana danes je bolj kot vse briške vasi, a so se mogoče nekatere bolj turistično razvijale. Danes ima okoli 150 prebivalcev, kjer je vključen tudi zaselek Zali Breg.

Pravi, da sta jo navdušili preprostost ljudi in življenja na vasi, ter dodaja, da so se v štiridesetih letih Brda zelo spremenila in zelo turistično razvila.

Mislim, da se bo prihodnost še dvignila. Ti kraji bodo postali bolj mondeni. Za zdaj še ohranjajo avtohtnost in upam, da ne bo šlo preveč v drugo smer.