Na današnji dan

11. junij

Slikar Fran Tratnik (1841-1957), grško-slovenski slovar ravnatelja ljubljanskega učiteljišča, glavna vloga v prvem hrvaškem filmu, leto 1946 in nova šolska zakonodaja

tratnik
Slikar Fran Tratnik
foto: wikipedia.org

Klasični filolog Anton Dόkler je po končanem študiju na Dunaju leta 1896 poučeval na gimnazijah v Kranju in Ljubljani; tu je

Operna pevka in igralka Irma Pollak je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka, leta 1917 pa je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Operna pevka in igralka Irma Pollak se je rodila na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.

Fran Tratnik je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionističen izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov »Slepci«. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik, ki velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice, se je rodil na današnji dan pred 140 leti v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini.

Na današnji dan leta 75. leti je bil v nekdanji Jugoslaviji sprejet Zakon o obveznem sedemletnem šolanju. Za manj razvite dele države je bil to sicer napredek, za Slovenijo, ki je že imela uveljavljeno osemletno šolsko obveznost, pa ne. Zakonodaja, ki naj bi pomagala zbližati jugoslovanske narode, je pripomogla k prekinitvi tradicionalnih vezi z zahodnim kulturnim svetom. To se je najbolj pokazalo pri pouku tujih jezikov, saj je francoščino, nemščino in angleščino zamenjala ruščina. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so te predpise odpravili in spet je začela veljati osemletna šolska obveznost. Ruščina ni bila več obvezen prvi tuji jezik in prevode tujih učbenikov (predvsem ruskih) so zamenjala dela domačih avtorjev.