Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Predstavniki kmetov so razočarani tako nad višino sredstev , predvsem pa nad okleščenim naborom ukrepov iz načrta okrevanja.
»Odločevalci z ukrepi v načrtu za okrevanje in odpornost pokrivajo predvsem področja, ki so jih dosedanje vlade zanemarjale vrsto let, premalo pa se zavedajo, da bo tudi kmetijstvo eden izmed sektorjev, ki bo v prihodnosti najbolj prizadet in bo v povezavi z raziskavami in razvojem potreboval veliko investicij«, poudarja Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije
Kmetijstvu je dodeljenih 38,7 Mio evrov, od tega dobrih 28 MIO za digitaizacijo v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. S tem bodo med drugim izboljšali povezljivost podatkov in preobrazili informacijske sisteme. Po 5 Mio evrov bo na voljo za novi Nacionalni inštitut za hrano in za Center za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov. Primarna kmetijska proizvodnja od teh ukrepov ne bo imela ničesar, so kritični predstavniki kmetov. Kmetijstvo bi se na nove izzive morali pripraviti tudi s pospešenimi raziskavami in inovacijami, novimi znanji, a država je spregledala obe ključni področji.
»Za kmetijstvo je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost zgolj 1% sredstev. Predstavniki kmetov smo glede na ambiciozne in vsebinsko dobro pripravljene projekte, ki smo jih predlagali vladi razočarani nad razrezom in predvsem nad naborom ukrepov. Za razliko od nekaterih držav članic, kmetije neposredno od ukrepov ne bodo imela ničesar, kar bi okrepilo njihov položaj v prihodnje. » meni Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
