Danes obeležujemo 60 let od nastanka organizacije Amnesty International, ki vključuje 149 držav, od leta 1988 tudi Slovenijo in velja za najpomembnejšo mednarodno organizacijo s področja zagovorništva človekovih pravic. Pogovarjali smo se z direktorico Amnesty International Slovenije, Natašo Posel.
"Človekove pravice so orodje, s pomočjo katerega se borimo za osnovne pravice in svoboščine, ki pripadajo vsakemu človeku"
60 let mineva od nastanka največje nevladne mednarodne organizacije za človekove pravice Amnesty International, ki je mednarodno gibanje milijonov ljudi, ki si prizadeva za vizijo sveta, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Kot pojasnjuje direktorica Amnesty International Slovenije, Nataša Posel, je njihovo delo v začetnih letih temeljilo na prizadevanjih za državljanske in politične pravice; za izpustitev zapornikov vesti, za pošteno sojenje političnim zapornikom, proti smrtni kazni, proti mučenjem ljudi in izvensodnim pobojem, pozneje pa so delovanje prenesli tudi na podorčje ekonomskih in socialnih pravic. Danes se poleg naštetega zavzemajo za odpravo diskriminacij, za zaščito spolnih in reproduktivnih pravic, za odpravo smrtne kazni, za pravice beguncev in migrantov. Delujejo preko globalnih kampanj, lokalno pa v skladu s prioritetami, ki si jih določijo posamezne države. Reden način vse članic pa j v zavzemanju za posameznike in posameznice, za katere mobilizirajo široko pisanje apelov in pisem za njihovo izpustitev ali izboljšanje razmer v zaporu, pa tudi za izboljšanje razmer, v katerih včasih živijo cele skupnosti.
Ohranjamo mednarodno sodlidarnost in mednarodni pritisk, ki je najmočnejše orožje Amnesty International.
V mesecu aprilu je izšlo poročilo Amnesty International za leto 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo. Ugotavljajo, da so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice, med drugim tudi v Sloveniji, ki ji očitajo nepravilnosti pri ravnanju s stanovalci domov za starejše. Kritične ugotovitve se nanašajo tudi na omejevanje pravice do protesta, ki se izraža skozi pravico do mirnega zbiranja in pravico do svobodnega izražanja.
To omejevanje obsojamo že od lanske pomladi in prav na dan naše obletnice, skupaj s Pravno mrežo za varstvo demokracije, organiziramo prvi monitoring petkovih protestov z namenom, da potekajo mirno in v celoti s spoštovanjem pravic protestnikov.
