Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.
Z arhitekturnim zgodovinarjem ob prazniku o dveh simbolno pomembnih zgradbah
Dukićeva vila in Vidmarjeva hiša v ljubljanski Rožni dolini imata zanimivo zgodovino, velikokrat se v medijih pojavljata kot eno, čeprav to nista. V eni je ugleden politik, kulturnik, dolgoleten predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar živel po vojni, v drugi pa se je zgodil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte leta 1941, katerega del je bil tudi sam.
Dukićevo vilo ob parku Tivoli, kjer je Vidmar živel po vojni, je podrobneje raziskal arhitekturni zgodovinar dr. Bogo Zupančič, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Bila je zgrajena leta 1911, vendar jo kot Dukićevo lahko imenujemo šele od začetka tridesetih let 20. stoletja, ko jo je kupil ekscentričen gradbinec Leo Dukić.
"Dukić je enkrat celo šel v Bosno in si tam kupil ljubico Rominjo, ki se je potem vozila po Ljubljani v lincolnu. Če je srečala svoje rojake, jim je metala denar, imela pa je celo opico."
Po vojni so takratne oblasti Dukiću odvzele vse premoženje, tudi vilo v Rožni dolini, ker naj bi bil med vojno intimno povezan tudi z italijansko fašistko.
Nekaj sto metrov naprej od Dukićeve vile je bolj znana in simbolno pomembnejša Vidmarjeva hiša, ki se tako imenuje zaradi nekdanjega lastnika očeta Josipa Vidmarja. Tam na ustanovitev Osvobodilne fronte spominja spomenik, vodnjak, delo Jožeta Plečnika.
"Žal iz pipic danes ne teče voda. Spomenik je po moji oceni nekoliko zanemarjen."
