V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografskih in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta.

Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Kulturni ustvarjalci so se na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko „razno“ – v zeleni fazi med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar pa odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumeni fazi.

Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo ponovno odpirala „živa kultura“, ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli.

Gostje:
-\tIgnacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
-\tInga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,
-\tUroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
-\tMitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov,
-\tMajda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Kakšni so načrti za sproščanje omejitev v kulturi in kaj pričakujejo kulturniki?

V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografov in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta.

Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Če so se kulturni ustvarjalci na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko "razno" – v zelenem območju med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumenem območju.

Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo vnovič odpirala "živa kultura", ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli.

Gostje:
Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,
Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
Mitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov,
Majda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Urban Tarman