V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografskih in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta.
Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Kulturni ustvarjalci so se na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko „razno“ – v zeleni fazi med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar pa odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumeni fazi.
Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo ponovno odpirala „živa kultura“, ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli.
Gostje:
-\tIgnacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
-\tInga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,
-\tUroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
-\tMitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov,
-\tMajda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kakšni so načrti za sproščanje omejitev v kulturi in kaj pričakujejo kulturniki?
V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografov in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta.
Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Če so se kulturni ustvarjalci na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko "razno" – v zelenem območju med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumenem območju.
Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo vnovič odpirala "živa kultura", ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli.
Gostje:
– Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo,
– Inga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture,
– Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,
– Mitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov,
– Majda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.