Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.

Pomagajte si z dodatnim slikovnim gradivom, pisnimi viri in dodanimi zemljevidi

Notranji del maturitetnega izpita iz zgodovine je že opravljen, 9. junija pa sledi pisni del: 2 izpitni poli s 25 nalogami, za vsako je na voljo 90 minut, vsaka prinaša 40 % ocene. Razen že večkrat omenjenega 10-odstotnega bonusa in prilagojenega notranjega dela izpita drugih prilagoditev pri zgodovini na splošni maturi ni, pravi Špela Frantar, predsednica državne predmetne komisije za zgodovino:

"Vsebinskih prilagoditev ni, dijaki se morajo še vedno pripraviti na spološno maturo iz 11 obveznih tem, od tega jih je 7 iz obče zgodovine, 4 pa iz narodne zgodovine."

Vsako leto se sicer izkaže, da mladi nekoliko slabše rešujejo naloge iz narodne zgodovine, ugotavlja profesorica zgodovine na Gimnaziji Bežigrad. Pri maturitetnem izpitu iz zgodovine na splošni maturi se bolj kot faktografsko znanje išče razumevanje obravnavane teme, temeljno znanje, razumevanje splošnih pojmov, konceptov in vzročnoposledičnih perspektiv. Špela Frantar pa letošnjim maturantom daje naslednje nasvete:

  • Rešujte stare maturitetne pole, vso potrebno snov pa najdete v obeh potrjenih učbenikih za zgodovino.
  • Sledite navodilom oz. vprašanjem in odgovarjajte tako, kot od vas zahtvevajo: če piše, obkrožite 3 pravilne odgovore, obkrožite 3 in ne 4!
  • Če od vas naloga ne zahteva letnice - je ne napišite, če niste 100-odstotno prepričani, da jo poznate: napačna letnica namreč pomeni napačen odgovor.
  • Pri sestavku označite, katero temo izbirate in nanjo odgovarjate. Pri tej nalogi, ki je vredna več točk, število besed ni pomembno, morate pa odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja.
  • Pomagajte si z dodatnim slikovnim gradivom, dodanimi pisnimi viri in barvnimi prilogami (zemljevidi).

Špela Šebenik