Nedeljska reportaža

Ljubljanska drevesa

V sodobnem mestu je danes veliko težje posaditi in vzgojiti mogočno drevo kot pa zgraditi visoko hišo – Društvo Pazi!park

Lj-drevesa_19-platane-park-zvezda_(C)Luka-Vidic
Park Zvezda, Platane
foto: Luka Vidic

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo in zato je to spremljajo človeštvo, kot tako imenovan axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo, obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane.

Sogovorniki

Dr. Robert Brus

foto: Arhiv Robert Brus

Dr. Robert Brus, redni profesor , visokošolski učitelj/predavatelj, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedra za gojenje gozdov BIotehniška fakulteta v Ljubljani.

Dr. Ines Babnik

foto: Milan Trobič

Dr. Ines Babnik, krajinska arhitektka in umetnostna zgodovinarka na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

Luka Vidic

foto: Arhiv Luka Vidic

Luka Vidic, član društva Pazi!park.

Nejc Praznik

foto: Matjaž Rušt

Nejc Praznik, arborist svetovalec, ISA certified arborist ® ML-0389A,  sektor za urejanje javnih površin, delovna enota zelene površine, JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.

 

Drevo v mestu

Pogled na mesto z neke druge perspektive, tako da upoštevamo zelene površine in drevesa znotraj betonskih, asfaltnih in drugih struktur, nam pokaže neko drugačno podobo. V tem smislu je Ljubljana zelo zanimiva, saj je zelo "zelena", kot radi rečemo. Številni namreč opazijo, kako je vpeta med dva zelena jezika, Grajski grič, Golovec in Šišenski hrib. Dodatno pa ji dajejo zeleno podobo reka Ljubljanica in druge parkovne površine, ki so bogate z drevesi, nam je med drugim povedala dr. Ines Babnik, krajinska arhitektka in umetnostna zgodovinarka na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.

"Zelena" Ljubljana, 2010

foto: Mircea Turca

Ljubljana je uvrščena med svetovna mesta dreves, kar ni naključje, saj sega gozd praktično v središče mesta, in zato je bila Ljubljana v preteklosti zelena prestolnica Evrope. Tudi skrb za mestno drevnino oziroma za drevje v Ljubljani se v zadnjih petih letih zelo izboljšuje,  meni dr. Robert Brus, redni profesor na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedra za gojenje gozdov, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Javna skrb

V okviru javne gospodarske službe pri podjetju VO-KA Snaga skrbijo za 38.800 dreves, ki rastejo predvsem na javnih površinah, ki so večinoma v lastni Mestne občine Ljubljana, gre pa za parke, otroška igrišča, zemljišča ob prometnicah in nekatere druge površine. Med drevesnimi vrstami ja zasajenih največ ostrolistnih javorjev. Razlogi za to pa so najbrž v tem, da je ta avtohtona vrsta razmeroma nezahtevna za vzdrževanje in je tudi medonosna. Poleg tega hitro raste in je lahko vzgojiti nove sadike. Tej vrsti sledijo breze, lipe, platane, divji kostanj. Med drevesnimi vrstami v mestu Ljubljana najdemo kar nekaj eksotičnih dreves, pravi Nejc Praznik, arborist svetovalec v podjetju Vo-Ka Snaga.

Nov drevored srčastolistne jelše (Alnus cordata) v Fužinah. Nova vrsta, ki je bolj odporna na temperaturne ekstreme in pomanjkanje vode, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

 

Glavičene platane na Prešernovem trgu, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Nov drevored sterilnih ringlojev na Zbašnikovi. Pred menjavo dreves so sadeži povzročali nevšečnosti, ker so nepobrani gnili na pločniku. Sedaj drevesa krasno cvetijo, plodovi pa se ne razvijejo, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Nova drevesa na parkirišču Žale in ekipa, ki jih je sadila, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Povezovanje platan na Novem trgu v zeleno streho, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Način komuniciranja z javnostjo. Pred posekom javnost s tablico obvestimo, da je drevo potrebno posekati, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Nov drevored na Clevelandski ulici. Sestavljen dveh vrst hrasta, izmenjujeta se hrasta cer in sladun. Povečevanje biotske pestrosti, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Obrez drevja v Tivoliju, 2017

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Izboljšanje rastnih razmer in stabilizacija najstarejšega drevesa v Ljubljani, lipe na Borštnikovem trgu, 2021

foto: Tisa d.o.o.

Jemanje vzorcev na obolelih drevesih z namenom prepoznavanja patogena, 2017

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Bistvo je očem skrito. Sadilne jame za drevesa na Dalmatinovi ulici, 2018

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Arborističi pregled drevesa med drugim lahko vključuje tudi pregled z rezistografom s katerim merimo razkrojenost lesnih tkiv, 2018

foto: Gašper Erjavec, JP VOKA SNAGA

Na zunaj na videz zdravo drevo je lahko zaradi razkroja v notranjosti zelo oslabljeno. Živ in tehnično nerazvrednoten les predstavlja ozek pas svetlega lesa na zunanjem robu, 2018

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Hude poškodbe koreninskega sistema zaradi gradbenih del, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Saditev dreves, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Dostava nadstandardnega drevesa na Erjavčevi cesti, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Saditev nadstandardnega drevesa na Erjavčevi cesti, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Pregled drevesa na višini z uporabo rezistografa, 2018

foto: Gašper Erjavec, JP VOKA SNAGA

Ekipa, 2020

foto: JP VOKA SNAGA

Nepravilno izvedena nega – obglavljanje. Priložen je letak »zakaj ne obglavljamo dreves«, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Drevo pred Polikliniko na Njegoševi pred gradbenimi posegi, 2013

foto: Google streer view

Isto drevo 2 leti po izgradnji parkirišča. Drevo je izgubilo velik del koreninskega sistema, kar se kaže na osutosti krošnje. V nekaj letih se bo najverjetneje posušilo, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Zaščita dreves med gradbenimi deli, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Zaščita dreves med gradbenimi deli, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Priprava rastišča pred novimi saditvami, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Saditev dreves, 2021

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Nepravilno izvedena nega – obglavljanje. Priložen je letak »zakaj ne obglavljamo dreves«, 2019

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Cvetovi dveh barv na enem drevesu, Čufarjeva ulica. Pod cepilnim mestom so pognali divjaki, ki cvetijo belo, kultivar pa roza, 2020

foto: Nejc Praznik, JP VOKA SNAGA,

Pazi!park

Pomena dreves v mestu se zavedajo tudi v društvu Pazi!park, kjer so poleg drugih publikaciji o mestnih javnih površinah pripravili tudi knjižico z naslovom Zgodbe dreves, ki niso za les. Knjižica je zasnovana kot vodič po mestnem središču Ljubljane, v katerem spoznamo drevesa, ki jim je zaradi njihove izjemnosti dodeljen status drevesne naravne vrednote, nam je povedal Luka Vidic, član društva Pazi!park. Sicer pa je društvo Pazi!park skupina krajinskih arhitektov, ki delujejo na različnih področjih kot raziskovalci, urbanisti, načrtovalci in oblikovalci odprtega prostora. Dejavnosti skupine so usmerjene predvsem v ozaveščanje javnosti o pomenu in vrednosti odprtega prostora v mestih ter tudi v seznjanjanje javnosti s tem. Udejanjajo se prek razstav, delavnic, dogodkov in urbanih intervencij.

Laški topol, Kongresni trg- Hribarjevo nabrežje, 2012

foto: Luka Vidic

Japonska češnja, Toscaninijev park, Jamov cesta, 2010

foto: Luka Vidic

Platana in sofora, Trg Sveta Evrope, Prešernova ulica, Ljubljana, 2016

foto: Luka Vidic

Pahljačasti javor, trg Ajdovščina, Štefanova ulica, Ljubljana, 2021

foto: Luka Vidic

Lipa, Pod lipco, Borštnikov trg, Ljubljana, 2016

foto: Luka Vidic

Beli gaber, soseska Murgle, Ljubljana, 2021

foto: Luka Vidic

Diviji kostanji, Eipprova ulica, Ljubljana, 2013

foto: Luka Vidic

Platana, Zupančičeva ulica, Ljubljana, 2016

foto: Luka Vidic

Beli gaber, Vegova ulica, Ljubljana, 2011

foto: Luka Vidic

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih