Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Leta 1918 je začela obratovati hidroelektrarna Fala, ustvarjalnost koroškega bukovnika, organizator naše prve kostne banke, kako izgnati dobrega četrt milijona Slovencev
Na Drabósnjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil celo med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Najprej je natisnil pet svojih pesmi, ljudem pa se je najbolj prikupil s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere od teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka odseva v okorni, a pristni rožanski besedi notranji svet trpečega koroškega človeka.
Zdravnik Bogdan Brecelj se je poleg specialističnega izpita iz kirurgije, v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še v ortopediji in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani. Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil ustanove za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. **Posnetek** Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Zdravnik Bogdan Brecelj se je rodil leta 1906 v Gorici.
Potem ko so 6. maja 1918 začeli obratovati prvi trije agregati hidroelektrarne Fala, 9. maja pa še četrti, je 23. maja tistega leta začel obratovati še njen peti agregat. Tako se je začelo delovanje v tistem času največje hidroelektrarne v tem delu Evrope, ki je pozneje v dobrem desetletju dobila še dva agregata. Elektrarna je bila sprva namenjena energetski oskrbi Gradca, njegovega industrijskega zaledja in industrije v Rušah. Po razpadu Avstro-Ogrske je v novi državi Kraljevini SHS v dvajsetih letih prejšnjega stoletja spodbudila začetni gospodarski razvoj Maribora, ki je tako postal eno najbolj industrijskih mest v nekdanji skupni državi. Leta 1936 je proizvodnja električne energije v hidroelektrarni Fala predstavljala petino vse proizvedene elektrike v takratni državi. V preteklem stoletju pa je proizvedla toliko električne energije, kot je celotna današnja Slovenija porabil v poldrugem letu, to je približno 19 tisoč 400 gigavatnih ur. Danes je Falska elektrarna temeljito posodobljena, njen delež v skupni proizvodnji električne energije slovenskega dela Dravske verige elektrarn pa znaša 10 odstotkov.
6. maja pred 80 leti je bila v Mariboru konferenca predstavnikov različnih nemških nacističnih uradov, na kateri so obravnavali načrt o množičnem izgonu od 220.000 do 260.000 Slovencev v Srbijo. To je pomenilo vsakega tretjega Slovenca na takratnem nemškem okupiranem območju. To je bil v zasedeni Evropi največji za izgon predvideni del prebivalstva.
