Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ko je napočil čas za slovenski TV dnevnik, hvalnica prvi slovenski pesnici, zaradi jezikovnega poenotenja južnoslovanskih narodov konec prijateljstva z Ivanom Cankarjem, Franc in Manca – oče in hči s Titanika

Na današnji dan leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica Fanny Hausman, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.

Pisatelj, politik, novinar in dramatik Etbin Kristan je bil borec za socialne pravice in eden prvih intelektualcev v slovenskem delavskem gibanju. Rodil se je na današnji dan leta 1867 v Ljubljani. Kot politik velja za tvorca Tivolske resolucije, razvil je idejo osebne avtonomije in se zavzemal za jezikovno poenotenje južnoslovanskih narodov; zato se je razšel z dolgoletnim prijateljem Ivanom Cankarjem, ki je temu odločno nasprotoval. Zgodaj se je začel ukvarjati s politično publicistiko. Zastopal je predvsem ideje druge internacionale. Pomembnejši je kot dramatik, gledališki kritik in organizator. Kljub številnim pomanjkljivostim in ideološki enosmernosti velja Etbin Kristan za vsestranskega, predvsem pa izrazito nadarjenega dramskega pisca. Njegova dela so Volja, Ljubislava in Kato Vrankovič; ob Ivanu Cankarju in Lojzu Kraigherju je bil naš najpomembnejši dramatik pred prvo svetovno vojno.

Po tistem, ko je približno 150 kilometrov pred otokom Nova Fundlandija ob vzhodni obali Kanade malo pred polnočjo zadela v ledeno goro, je v prvih urah današnjega dne leta 1912 potonila tedaj največja potniška ladja, parnik Titanik. V največji nesreči v potniškem ladijskem prometu dotlej se je od 2224 potnikov in članov posadke rešilo le 707 ljudi. Na ladji, za katero so predstavniki ladjarske družbe arogantno trdili, da je niti bog ne more potopiti, so bili tudi štirje Slovenci. Umrla sta Janko Vovk iz Save in Janez Merkun iz Spodnje Bele pri Preddvoru, preživela pa Franc Karun in njegova tedaj štiriletna hči Manca. Franc je umrl leta 1934, Manca pa leta 1971 – ne da bi od družbe White Starr Line – lastnice Titanica – dočakala kakršno koli odškodnino.

Po skoraj desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi zaživel tudi televizijski dnevnik, osrednja informativna oddaja, ki je dotlej potekala iz beograjskega studia v srbskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Na današnji dan leta 1968 je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia. Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič.
"Ko so dozorele družbeno-politične razmere in ko se je RTV Ljubljana skupaj z drugimi televizijami v Jugoslaviji usposobila tudi tehnično (dvojna reverzibilna televizijska zveza od Nanosa do Skopja, povezava z mednarodnimi viri informacij v okviru Evrovizije in Intervizije, izpopolnitev studijske tehnike itd.), je napočil čas, ko si slovenske televizije ne moremo več zamišljati brez osrednje informativne oddaje, kakršna bo slovenski TV dnevnik," je ob uvedbi TV-dnevnika leta 1968 zapisal Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.

Stane Kocutar