Samostan menihov kartuzijanov v Jurkloštru, sicer eden najlepših primerkov srednjeveškega stavbarstva pri nas, je bil med 12. in 16. stol. v središču evropskega duhovnega, intelektualnega in celo političnega življenja
Na ozemlju današnje Slovenije so bile v visokem oziroma poznem srednjem veku ustanovljene kar štiri kartuzije: v Žičah, Bistri, Pleterjah in Jurkloštru. In prav slednji se posvečamo v tokratni oddaji, ko se sprašujemo, kaj je menihe kartuzijane iz Francije pravzaprav pripeljalo v naše kraje? Sprašujemo pa se tudi, kako so pripadniki tega asketskega monastičnega reda tu živeli, kako so vplivali na svojo neposredno okolico in kako so se vključevali v širši evropski duhovni oziroma intelektualni prostor? Prav tako nas zanima, kakšen samostan so si med 12. in 16. stoletjem navsezadnje zgradili, v kolikšni meri se je ta kompleks ohranil in kakšna je njegova arhitekturna oziroma umetnostno-zgodovinska vrednost? Čisto posebno vprašanje, ki nas zaposluje, pa je tole: v kakšni povezavi je kartuzija v Jurkloštru z legendarno zgodbo o nesrečni Veroniki Deseniški?
Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja iščemo v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, dr. Mijo Oter Gorenčič. Naša tokratna sogovornica je namreč pred nedavnim pod okriljem Založbe ZRC SAZU, v kontekstu knjižne edicije Umetnine v žepu, izdala sicer drobno, poljudno spisano, a vsebinsko izjemno bogato knjižico Kartuzija Jurklošter. Kaj torej velja vedeti o tem, pogosto spregledanem biseru srednjeveškega stavbarstva pri nas, v pogovoru z dr. Oter Gorenčič preverjamo v Kulturnem fokusu ta petek zvečer na Prvem.
