Drugi pogled

"Razmišljam, da bi se preimenoval v Janeza Novaka"

Turek Nuri Özalp je v Sloveniji navdušen na vsemi odtenki zelene narave

Nuri Ozalp
foto: Nuri Özalp

Nuri Özalp prihaja iz Turčije. Kot doktorja računalništva ga je sem pred petimi leti pripeljala poslovna ponudba, kasneje pa je tukaj odprl svoje podjetje, ki ponuja tehnološke rešitve na področju industrije. Nuri Özalp tako iz prve roke pove, kako je sklepati posle s Slovenci.

»Slovenci so precej trmasti. Včasih jih je nemogoče prepričati, da spremenijo mnenje oz. za to potrebujejo zelo veliko časa. Velikokrat se niso pripravljeni niti pogovarjati in to se mi zdi precej velika težava: ti jim predstaviš svojo idejo in oni jo zavrnejo že takoj na začetku, ne da bi razpravljali o njej. V Turčiji se mi to ni nikoli zgodilo – tam so mi vedno prisluhnili in vsaj poskusili sprejeti nove ideje, v Sloveniji pa je to zelo težko, ker ljudje ne poslušajo zares.«

Na začetku mu je bilo tukaj težko predvsem zaradi birokracije, zdaj pa Slovenijo dojema kot svoj dom in je zelo zadovoljen z življenjem tukaj.

»Predstavljajte si, da pridete iz tako velikega mesta, kot je Istanbul – tam je veliko ljudi in veliko priložnosti. Ampak na neki točki sem se počutil, da tja ne spadam več: razmišljam drugače kot večina, v Turčiji se vse zelo hitro spreminja – ni demokracije, ljudje skoraj nimajo pravic, nisem se več počutil svobodnega v svoji lastni državi. Potem sem začel seveda razmišljati, kje bi se lahko počutil bolje, ustvaril nove zgodbe in spomine in vse to sem našel v Sloveniji. Prav zaradi tega je tukaj moj dom in včasih se šalim, da sem Janez. No, v resnici bi se želel preimenovati v Janeza. To je zelo pogosto in pristno slovensko ime. Pa še priimek Novak bi dodal. Janez Novak, bi mi kar pristajalo, kajne?«

Pristoji pa mu tudi slovenski način življenja. Tukaj ga je navdušilo predvsem pohodništvo in lepota krajev - njegovi najljubši so Bled, Bohinj in vsa obmorska mesta. Še posebej so mu všeč vsi zeleni odtenki narave, ki jih je Slovenija polna. Čeprav mu življenje tukaj ustreza, pa pogreša turško hrano, ki jo opisuje kot zelo okusno in raznoliko. Kebaba v Sloveniji sploh ne jé, ker pravi, da ni podoben tistemu, ki ga pripravljajo v Turčiji. Turčijo opiše kot zelo svetovljansko deželo, ki jo sestavlja množica pripadnikov različnih narodnosti, zato so tudi politična nestrinjanja velika težava. Kljub temu pa ima večina tamkajšnjih prebivalcev dragoceno skupno lastnost: gostoljubje, ki si ga v večji meri želi tudi med Slovenci.