Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Nam se je veseliti

Nobenega praznika niso obhajali pri nas tako slovesno kot veliko noč, ki ji v Beli krajini pravijo vuzem, na Krasu vazam, na vzhodnem Štajerskem pa vűzen.

Zvon
Pritrkavanje je poseben del slovenske ljudske glasbene umetnosti.
foto: Pixabay

Dan's po navadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, 
kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. 
Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. 

Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v naš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko.

Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre – izbrali smo Kapelski pasijon, ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja po nenehnem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.