Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.
Katarina nad Ljubljano
Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.
Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.
Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.
