Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič v zgodovinskih virih, jezikoslovec zbira ljudsko gradivo, prvi Slovenec razstavlja v pariškem Salonu, vojna škoda ostala neporavnana
Na današnji dan leta 1243 je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih. Tistega dne je namreč koroški vojvoda Bernard Spanheimski, ki je imel v lasti ljubljanski grad, izdal listino, s katero je jurkloštrskemu samostanu podaril zemljišče v obzidanem delu mesta ob vznožju grajskega hriba in dovolil tam postaviti redovno hišo. Ljubljana je bila takrat prvič omenjena kot utrjeno mesto, ki ima pravico pobirati mitnino. Mestni svet ljubljanski je pred leti to obletnico določil za novi – drugi – praznik slovenskega glavnega mesta, ki pa ga – v skladu z datumom, napisanim v statutu – praznujejo dan pozneje. Sicer pa je tradicionalni praznik mesta Ljubljane 9. maj.
Leta 1814 se je v Zgornjih Verjanah v Slovenskih goricah rodil jezikoslovec in prevajalec Oroslav Caf, zagovornik ilirizma in teze o bolgarskem izvoru starocerkvenoslovanskega jezika. Najprej je objavljal članke o knjižnem jeziku, pozneje je posegel v zgodovino in etimologijo; zbiral je pregovore, ljudske in obredne pesmi, balade in legende, zapisoval pa je tudi ljudske napeve. Posebno pomembno je njegovo slovarstvo. Zapisal je vse starejše slovstvo in zbral obsežno narečno gradivo. Do leta 1846 je slovar končal, vendar ga ni izdal. Njegovo gradivo za slovenski slovar in slovnico je pozneje uporabil jezikoslovec Maks Pleteršnik.
Slikar, risar in ilustrator Jurij Šubic iz družine znanih podobarjev in likovnih umetnikov iz Poljanske doline se je rodil na današnji dan leta 1855. Že v očetovi delavnici je pokazal veliko nadarjenost za risanje, pozneje pa jo je razvil do pravega mojstrstva. Čeprav je imel le osnovnošolsko izobrazbo, je bil sprejet na dunajsko akademijo; na njej se je izpopolnjeval v risanju religioznih in zgodovinskih kompozicij. Ko je dokončal palačo sedanjega vrhovnega državnega tožilstva v Atenah, so mu tam ponudili profesorsko mesto, vendar je raje odšel v Pariz. Tam je začel slikati tudi na prostem in ustvaril prve pleneristične slike v slovenski umetnosti. Leta 1883 je kot prvi Slovenec razstavljal v pariškem Salonu in dosegel lepo priznanje. Eno njegovih najbolj znanih del je naturalistična slika “Pred lovom”, med najpomembnejša stenska dela pa sodi poslikava na oboku šentjakobske cerkve v Ljubljani iz leta 1886. Jurij Šubic je v naše slikarstvo vpeljal evropska merila kakovosti.
Obnovo Goriške, ki je bila v prvi svetovni vojni prizorišče hudih bojev na soški fronti, so začeli načrtovati že leta 1917 in na današnji dan so v Ljubljani ustanovili Odbor za obnovo Goriške ter tako omogočili načrtno vračanje beguncev in obnovo močno prizadete dežele. Usposobiti je bilo treba predvsem mizarska podjetja, opekarne, apnenice, kamnolome in kamnoseške delavnice, pred začetkom del na poljih pa so morali z njih odstraniti še nevaren vojaški material. Po koncu prve svetovne vojne in po zasedbi Primorske je italijanska vlada izdala zakon o vojni škodi, ki so jo sprva izplačevali v gotovini, pozneje pa v bonih. To je potekalo počasi in po zapletenih uradniških poteh, tako da škoda, ki jo je na Goriškem in Primorskem povzročila prva svetovna vojna, ni bila nikoli v celoti poravnana.
