Na današnji dan

8. april

Karlo Kocjančič (1901- 1970) in “Pot v fotografijo”, vprašanje ljubljanskega železniškega vozlišča, oživljena tradicija starih lesorezov, pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem

Kocjančič
Knjiga o fotografu Karlu Kocjančiču
foto: Arhitekturni muzej Ljubljana

Leta 1888 se je v Virštajnu v današnji občini Podčetrtek rodil gradbeni inženir Drago Leskovšek. Diplomiral je na praški gradbeni fakulteti in se leta 1920 kot projektant zaposlil pri Jugoslovanskih državnih železnicah. Projektiral in obnovil je železniško postajo v Zidanem mostu ter drugi tir proge in železniške postaje do Zaprešiča na Hrvaškem. Pred 75-imi leti je bil imenovan za rednega profesorja načrtovanja železniških prog in postaj na gradbenem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Pozneje je bil tam večkrat dekan. Zavzemal se je za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča s poglobitvijo proge. O tem je leta 1939 napisal tudi knjigo z naslovom: Ljubljansko železniško vprašanje.

Pred 120-imi leti se je v Škednju pri Trstu rodil časnikar, književnik in fotograf Karlo Kocjančič. Končal je nemško realko v Trstu, obiskoval tajne tečaje za slovenske srednješolce in se kmalu po koncu prve svetovne vojne pred italijanskimi oblastmi umaknil v Jugoslavijo. Začel je kot novinar pri mariborskem listu “Naprej”, pozneje pa je delal pri liberalnem časniku “Jutro” v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil Fotoklub Ljubljana, tri leta pozneje pa organiziral prvo mednarodno fotografsko razstavo v Ljubljani. Te in naslednje so slovenske fotoamaterje dvignile v svetovni vrh, obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja pa je postalo znano kot “zlata doba slovenske fotografije”. Leta 1948 je napisal prvo domačo strokovno knjigo s tega področja, “Pot v fotografijo”, je pa tudi eden izmed pionirjev barvne fotografije pri nas, predvsem barvnega diapozitiva. Pozneje se je preselil na Reko in tudi tam ustanovil in vodil različne fotografske oddelke. Pomemben je tudi pesniški opus Karla Kocjančiča: v njem lirično odkriva svoj intimni, notranji svet, za katerega je ves čas značilno iskanje planetarnega in kozmičnega smisla bivanja.

Grafik, risar in ilustrator Gabrijel Justin se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in gojil linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in revijo Tovariš. Sodi v generacijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil leta 1903 v Ljubljani.

Ciril Žebot je bil leta 1937 promoviran na pravni fakulteti v Ljubljani, v ekonomskih vedah pa se je izpopolnjeval v Milanu, Parizu in na Češkem
. Pred drugo svetovno vojno je bil eden izmed voditeljev kluba katoliških študentov Straža. Med italijansko okupacijo je bil zasebni docent na pravni fakulteti, leta 1943 pa se je pred gestapom umaknil v Rim. Po koncu vojne se je pri zaveznikih zavzemal za zasedbo Slovenije, ki naj bi postala čim bolj samostojna država. Bil je tudi glavni tajnik Srednjeevropskega zveznega kluba, ki je načrtoval državno povezavo vseh narodov med nemškim in ruskim območjem. O tržaškem vprašanju je zavezniškim vladam pošiljal spomenice z različnimi predlogi za suvereno in demokratično Slovenijo. Leta 1947 se je preselil v Združene države Amerike in postal profesor politične ekonomije v Pittsburghu in pozneje na univerzi Georgetown v Washingtonu. Pisal je strokovne razprave in knjige, kot zagovornik neodvisne slovenske države pa je članke o tem objavljal v listih “Slovenska država” in “Ameriška domovina”. Pravnik Ciril Žebot se je rodil leta 1914 v Mariboru.