Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Tehniški muzej Slovenije − že 70 let, ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom, otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase”, prvi organizator osrednjega srečanja slovenskih gledališč
Zdravnik Demeter Bleiweis je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Kot uslužbenec deželne vlade je pomembno vplival na organizacijo zdravstva, bil pa je tudi predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem. Demeter Bleiweis se je rodil na današnji dan pred 150. leti v Ljubljani.
Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černej je obiskovala učiteljišče v Mariboru in Zagrebu ter nato poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Kot književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet. Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Anica Černej se je rodila na današnji dan leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
Branko Gombač je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. Pred petdesetimi leti je za naš radio spregovoril o pomenu scenske glasbe v gledališču *Posnetek* Poleg režij v slovenskih gledališčih je Branko Gombač režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je leta 1924 v Poljčanah.
Tehniški muzej Slovenije je naša osrednja muzejska ustanova za evidentiranje, zbiranje, hranjenje in varovanje tehniške dediščine ter tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti. Ustanovljen je bil na današnji dan pred 70-imi leti. Prve muzejske zbirke so v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri blizu Vrhnike odprli 25. oktobra leta 1953. To so bile zbirke gozdarstva, lesarstva in lovstva, danes pa so na več kot 6000 razstavnih površinah na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, cestnih vozil, vodnih pogonov, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Poleg muzeja v Bistri ima muzej svoje razstavne prostore še v Polhovem Gradcu, kjer je Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk pa sta na ogled slovenska geodetska zbirka in Valvasorjeva grafična zbirka. Zbirke Tehniškega muzeja Slovenije so na ogled tudi v Muzeju Tomaža Godca, oglednem depoju v Soteski, Muzejski zbirki Industrije motornih vozil in Depojih državnih muzejev v Pivki.
