V času epidemije strokovnjaki opozarjajo na potrebo po skrbi za mentalno zdravje, prepoznavanju in nudenju pomoči vsem starostnim skupinam, še posebej otrokom in mladostnikom. Pogosto je slišati, da bo epidemiji covida-19 sledila epidemija duševnih težav in bolezni. Ali v času epidemije narašča tudi število mladostnikov, ki imajo težave s težo in hranjenjem nasploh? O motnjah hranjenja s psihiatrinjo dr. Karin Sernec s Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Če doma ni iskrenega pogovora, se notranje napetosti mladostnikov povečujejo

Meni otrok nič ne zaupa, pogosto slišim od staršev. Jaz pa vprašam: koliko pa vi njemu poveste o svojih občutkih? Mi, starši, smo prvi vzor. Če povemo odkrito, da smo kdaj tudi nesrečni, neuspešni, bomo s tem otroku pokazali celo paleto občutkov, s katerimi se tudi on spoprijema, in ga opogumili, da se bo o teh občutkih pogovarjal z nami, pravi dr. Karin Sernec, vodja Enote za motnje hranjenja Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

Osnovni problem teh motenj sta nizka samopodoba in slabo samospoštovanje. Vse motnje hranjenja so kronične, ne morejo nastati v nekaj mesecih, zato v enem letu epidemije strokovnjaki ne morejo zaznati več teh motenj, predvidevajo pa, da bo v prihodnosti teh motenj več. Navadno traja od pet do šest let, da človek poišče strokovno pomoč. Obdobje negacije problema je relativno dolgo.

Če doma ni prave komunikacije, se notranje napetosti mladih povečujejo, tudi v teh časih raznih omejitev zaradi epidemije.

Te napetosti je treba sprosti. To lahko vodi v tesnobo, tudi panične napade in samopoškodovanja. To so nezavedni procesi.

Motnje hranjenja zelo pogosto preidejo iz ene v drugo obliko.

Anoreksija se lahko začne že v zgodnjem otroštvu. Takrat imamo starši in terapevti še moč nad otrokom. Lahko pa ta otrok skrivaj zaide v bulimijo. Pri sedemnajstih, ko mladostnik pridobi moč, da se upre avtoriteti, pa motnja pogosto preide nazaj v anoreksijo. Strokovnjaki zato raje govorimo o spektru motenj hranjenja. Pomembno je poiskati strokovno pomoč in odpravljati razloge, ki so privedli do teh motenj.

Motnje hranjenja so različne: anoreksija, nervoza, bulimija, prenajedanje, v zadnjem času govorimo tudi o ortoreksiji nervozi – gre za obsedenost z zdravo, biološko neoporečno hrano.

Nova je tudi bigoreksija nervoza, ki sicer ni formalno uvrščena med motnje, je pa vse pogostejša. Gre za obsedenost z mišičnim telesom, kar se pojavlja zlasti pri mlajših moških, pravi dr. Karin Sernec.

Darja Groznik