V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.

Z mladimi šahisti o tem, kako poteka igra šaha, kaj je to šahovski bonton in kako potekajo treningi ter turnirji

V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.

Nekaj nasvetov mladih:

Taja: "Če Vas zanima šah, se lahko vpišete v šahovsko šolo, lahko se učite preko aplikacij in tako tekmujete proti igralcem iz tujine. Super je!"

Lana: "Spremljajte tekmovanja in začnite z branjem knjig o šahu."

Matic: "Če ugotovite, da vas šah zanima, začnite sledit tekmovanjem in se pridružite šahovski šoli."

Rudi: "Naučite se šahovskih potez in jih preučujte, to je najboljša vaja za učenje."

Kratka zgodovina šaha

Na Kitajskem so že v drugem stoletju pred našim štetjem igrali strateško igro, ki je spominjala na šah. V tej igri, ki ji rečemo kitajski šah, so igrali s figurami, ki so predstavljale tedanjo vojsko. Figure so se imenovale generali, pešaki, bojni vozovi in bojni sloni.

Po mnenju nekaterih raziskovalcev neposredni predhodnik šaha izhaja iz Indije. Igro z imenom čaturanga so igrali že v 6. stoletju. Ob koncu stoletja so jo prevzeli Perzijci, ki so razvili natančnejša in bolj zapletena pravila. V perzijskem šahu so uporabljali enake figure, kot jih uporabljamo v sodobnem šahu, določili pa so tudi že njihove začetne položaje.

V 9. stoletju je šah postal znan tudi v Evropi. Najstarejši opis šaha je ohranjen v knjigi, ki jo je dal napisati španski kralj Alfonz X., leta 1283. V njej že lahko najdemo šahovske probleme in opise zanimivih pozicij.
Šahovska pravila, kot jih poznamo še danes, so se izoblikovala v 15. stoletju. Takrat so določili, da lahko kmeta v prvi potezi premaknemo tudi za dve polji in da se lahko lovec oziroma dama premakneta za neomejeno število polj. Damina moč se je tako močno okrepila in postala je najmočnejša figura.

Prvi ohranjeni opis šahovske partije izvira iz leta 1475. Gre za partijo, ki jo je španski plemič Francesco di Castellvi odigral proti španskemu državniku Narcisu Vinyolesu. Di Castellevi, ki je igral z belimi figurami, je nasprotnika matiral v enaindvajsetih potezah.

Šele v osemnajstem stoletju je šah v Evropi postal vsesplošno priljubljen. Šahisti so se srečevali v kavarnah, tekmovali drug z drugim, analizirali igre in se prepirali o teoretičnih vprašanjih. Največ takšnih kavarn je bilo v Londonu in Parizu. V Parizu je bila najpomembnejša kavarna Café de la Regence, v kateri so se v šahu merili geniji, kot so Diderot, Voltaire, Rousseau, Napoleon... Ta kavarna stoji še danes.

Prvi svetovni šahovski prvak je bil Wilhelm Steintz, ki je ta naslov nosil od leta 1866 pa vse do leta 1894.

V Sloveniji imamo okoli sto šahovskih klubov, od leta 1935 pa Šahovska zveza Slovenije skrbi za izobraževanje mladih na področju šaha tako v osnovni kot srednji šoli.

Gašper Stražišar