Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn
Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.
Lokalna skupnost medtem vlaga vse napore v to, da bi premog uporabljali čim dlje. Njena želja po ohranitvi delovnih mest je seveda razumljiva, a kot poudarja eden od piscev okoljskega poročila za strategijo Jernej Stritih, odločitev za določeno letnico še ne pomeni, da bo pri njej tudi ostalo. Bistveno je torej, da se z začetkom prestrukturiranja regija ne zavlačuje:
"Obratovanje elektrarne ne bo odvisno le od politične odločitve, kdaj se zapre, ampak tudi od tega, kaj se bo dogajalo na evropskem trgu elektrike in emisijskih kuponov. Če bodo ti se dražili, kot se predvideva, bo ne glede na samo strategijo obratovanje elektrarne vedno manj ekonomično. Zato je naše splošno priporočilo, da je čim prej treba začeti izvajati ukrepe za prestrukturiranje, ne glede na to, kateri datum je končno izbran."
Scenarij, ki si ga torej želijo v lokalni skupnosti, zanjo ni nujno najbolj prijazen, sploh, če bi jih potem doletel predčasen izstop, pritrjuje okoljevarstvenik Tomislav Tkalec iz društva Focus:
"To bo potem pomenilo, da dolina, regija in tudi država ne bodo imeli pravočasno pripravljenega načrta za zaprtje, ki bo nenačrtovano takrat. Za računati je tudi, da se ne bo v zadovoljivi meri počrpalo evropskih sredstev, ki so namenjena za tranzicijo. To bi pomenilo, da bi potem ostali z zaprtim Tešem in neizvedenimi projekti."
Teš letno proizvede približno tretjino električne energije pri nas in ob ugašanju bo seveda treba dati tudi odgovor o nadomestilu, najpogosteje se govori o plinski elektrarni. Tu je še argument, da z zapiranjem nismo storili nič, če bomo nato od drugod uvažali prav tako umazano elektriko. To seveda drži, a načeloma evropski načrti poudarjajo transformacijo premogovnih regij, države, ki se za to ne odločajo same, bodo vanjo postopno prisiljene, in tovrstne elektrike bo na trgu vse manj.
