Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, o tem se je Petra Medved v studiu pogovarjala z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom in strokovno delavko in jezikoslovko iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Ireno Ipavec Dobrota.
Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, sta povedala sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart in strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota.
Poznamo 11 različnih taktilnih načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Na vprašanje, kaj pomeni vpis jezika gluhoslepih v ustavo za gluhoslepe, strokovna delavka in jezikoslovka iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Irena Ipavec Dobrota odgovarja:
»Vpis jezika gluhoslepih v ustavo bo za skupnost ljudi z gluhoslepoto velik in pomemben dosežek. To pomeni, da bodo ti ljudje na državni ravni prepoznani kot samostojna skupina invalidov, skupina, ki se ne primerja z gluhimi in naglušnimi na eni strani in s slepimi in slabovidnimi na drugi, ampak ima edinstveno hkratno okvaro sluha in vida. Ob tem bodo prvič prepoznani kot skupina z lastnim jezikom in, to je pomembno, tudi skupina z lastno organizacijo.«
V Sloveniji je nekaj več kot tisoč gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, o področjih, na katerih pričakujejo spremembe, ki jih bo prinesel vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo:
»Na področju izobraževanja si želimo, da je predmet slovenski znakovni jezik in da se gluhi otroci učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Skrb za znakovni jezik je tudi skrb za razvoj znakovnega jezika. Učbeniki, slovnica, raziskave itn. - veliko teh sredstev smo razvili z lastnimi viri in upamo, da bo vse to zdaj v doglednem času postalo skrb države.«
