Sotočja

Ni enostavno, je pa nujno

Ravnateljici Slovenske gimnazije Zalka Kuchling in Centra Emila Komela Aleksandra Schettino o vračanju v šolske klopi, reški profesor Leo Šamanić o študiju v Sloveniji, Jana Balažic o potujoči knjižnici v Porabju

sg
Slovenska gimnazija v Celovcu vabi
foto: Slovenska gimnazija

Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen. Razredi so razdeljeni, polovica učencev obiskuje pouk v šoli v ponedeljek in torek, druga polovica v sredo in četrtek, v petek imajo vsi pouk na daljavo. Testirajo se tudi učenci, in sicer enkrat na teden, profesorji pa dvakrat. Spremenjeni izobraževalni sistem ni preprost, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling.

"Zapleteno je in zahteva precejšnje organizacijske prilagoditve šolskega vsakdanjika. Zmogli smo ob pomoči razrednikov in administrativnega osebja in ob dobrem sodelovanju staršev."

Starši vrnitev v šolske klopi odobravajo, saj imajo mladi spet delovni ritem, dodaja.

"Šola je spet postala socialna ustanova in dijaki niso prepuščeni samim sebi."

Pristojni svetujejo, naj profesorji pri ocenjevanju čim bolj upoštevajo delo, ki so ga dijaki opravili doma, pojasnjuje ravnateljica Zalka Kuchling, zadovoljna zaradi pomoči, ki jo dobijo od deželnih šolskih oblasti. Je pa pouk na daljavo pustil posledice pri vseh, še posebno pri tistih, ki so že prej imeli težave.

"Pouk na daljavo je izredno zahteven, ne le za šole, temveč predvsem za družine, saj starši ne morejo prevzeti dela profesorjev. Marsičesa se ne da ustrezno pojasniti, če učenca nimaš pred sabo, da bi mu razložil tudi z mimiko in kretnjami. Na daljavo je to nemogoče. Marsikdo pa se je tudi skril v anonimnosti."

Opažajo tudi več psihičnih težav dijakov. Na Slovenski gimnaziji so pripravili psihološko svetovanje, šolska zdravnica je vseskozi dosegljiva, imajo t. i. šolskega trenerja, na šolski direkciji pa svetovalno službo, ki jim prav tako pomaga.

Dodaten izziv, dodaja Zalka Kuchling, pomeni večjezični pouk, po katerem je znana Slovenska gimnazija, ki jo obiskuje vse več dijakov iz Slovenije in Italije. Ti so se morali spoprijeti še s težavami pri prehajanju meje. Nekaj družin se je zato, dodaja ravnateljica, odločilo za preselitev na avstrijsko Koroško.

Bo pa Slovenska gimnazija še naprej eden izmed temeljev intelektualnega potenciala koroških Slovencev, čeprav se razmere na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih spreminjajo. Kako? Poslušajte oddajo!

'Za učence je pomembno, da imajo stalnico'

V Furlaniji - Julijski krajini učenci nadaljujejo pouk v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici.

Silvanu z ljubeznijo je naslov prireditve, ki so jo 21. februarja, že deveto leto zapored, pripravili v spomin na nekdanjega ravnatelja Silvana Kerševana. Epidemija ni pretrgala tradicije, večer pa je bil tokrat precej drugačen in je zaživel le na spletu. Pripravili so pregled vseh prejšnjih večerov; spletni dogodek si še vedno lahko ogledate na kanalu šole na Youtubu.

Kakšno pa je sicer trenutno ozračje v šoli in ali je obdobje pandemije kakor koli vplivalo na zmanjšanje števila vpisanih učencev?

Kot je Tatjani Gregorič pojasnila ravnateljica Aleksandra Schettino, je individualni pouk vseskozi tekel nemoteno, seveda ob upoštevanju vseh epidemioloških ukrepov.

Na začetku novega šolskega leta so preuredili organizacijo pouka, da bi lahko poleg individualnega imeli tudi skupinski pouk, ki bi se ga udeležilo do 5 učencev. Ko so se razmere zaostrile, pa se je skupinski pouk preselil na splet.

"Za otroke je zelo pomembno, da imajo pouk na šoli. Prihajali so redno, dvakrat na teden. Zanje je pomembno, da imajo stalnico, pouk živo, šola je zanje nekaj čisto drugega kot splet."   

 Slovenski center za glasbeno vzgojo v zadnjem času dobiva vse več klicev staršev zaradi vpisa, saj učenci potrebujejo umik od računalnikov.

"Na začetku ni bilo jasno, kakšen bo pouk v šolah. Za učence, še posebno za višješolce, ki so se šolali od doma vse do začetka februarja, je bilo zelo težko, utrudljivo, tudi psihično. Videli so, da je pomembno, da se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane živo."

Tudi zato, poudarja ravnateljica Aleksandra Schettino, od začetka leta dobivajo veliko klicev. Trenutno je vpisanih več kot 300 učencev, vpis pa še ni končan in iz dneva v dan dobivajo nove prijave.

Center pripravlja še eno spletno prireditev, in sicer bo 28. februarja v okviru meseca slovenske kulture na njihovem kanalu na Youtubu mala Prešernova proslava v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojzeta Bratuža in Zvezo katoliške prosvete.

Intenzivno pa se pripravljajo tudi na 1. mednarodno tekmovanje Musica Goritiensis za mlade violiniste, violončeliste, pianiste ter pevce, ki je lani žal zaradi pandemije odpadlo. S tekmovanjem, ki bo izvedeno pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter Evropske prestolnice kulture, želita Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela in Kulturni center Lojzeta Bratuža širiti glasbeno kulturo ter spodbujati mlade h glasbenemu študiju in medsebojnemu spoznavanju.

Nove moči v reški Bazovici

Reško društvo Bazovica je te dni dobilo novega člana iz vrst mladih, 27-letnega profesorja biologije in kemije Lea Šamanića. Po študiju na pedagoški fakulteti v Ljubljani se je vrnil na Reko in poučuje na gimnaziji, v kateri je tudi maturiral. S sodelovanjem v Bazovici želi ohraniti znanje slovenščine in prispevati k okrepitvi jezika v širšem okolju, je povedal Marjani Mirković.

Za študij v Ljubljani se je odločil prav zaradi slovenščine. Njegova babica ima po očetu slovenske korenine in počitnice je preživljal v Brkinih, tam se je tudi seznanil z jezikom in slovensko kulturo. Študij v Ljubljani je videl kot možnost, da izboljša svoje znanje. To še vedno počne.

"Tudi v društvo Bazovica sem se včlanil zato, da bi ohranil slovenski jezik in kulturo v naši večkulturni skupnosti na Reki."

Prav v Slovenskem domu v Bazovici, v katerem so imeli informativni dan, je dobil veliko informacij o študiju v Sloveniji, v društvu se je učil tudi slovenščino. Pomembne  pa so bile tudi izkušnje študentov, ki so že študirali v Ljubljani.

Študij v Sloveniji ga je navdušil. Ljubljana je odprto mesto in ponuja veliko možnosti za študij tako družboslovnih kot naravoslovnih znanosti, pravi. Tudi profesorji so zelo pozorni in prijazni do tujih študentov, med katerimi jih je veliko prav iz Hrvaške.

2 leti in pol je bil tudi predsednik Društva hrvaških študentov v Sloveniji, ki je takrat imelo 1200 članov. Po reških srednjih šolah so predstavljali možnosti študija v Sloveniji in pomagali novim študentom z informacijami o študiju, nastanitvi, prehrani ipd.

Leo Šamanić je leta 2017 diplomiral na pedagoški fakulteti, na dvopredmetnem študiju biologije in kemije, na katerem so imeli tudi družboslovne predmete.

"Zelo pomembno je, da smo kot bodoči učitelji spoznali tudi dramsko igro, sociologijo vzgoje, komunikologijo. Možnost poslušati predmete s tega področja je bila zelo pomembna. Izobraževanje v Sloveniji s področja pedagogike je zelo kakovostno."

Dobil je veliko koristnih izkušenj, ki jih zdaj uporablja pri svojem delu na reški gimnaziji. Kot mlajši profesor laže vzpostavi stik z mladimi, ki jih želi naučiti, kako pomembno je skupinsko delo in kako si lahko sami pridobijo novo znanje iz biologije.

"Biologija je v obdobju globalnih sprememb zelo pomemben predmet in ga je treba poučevati."

Na pedagoški fakulteti so imeli študenti biologije in kemije svoj gledališki oder, pripravili so lastne predstave in se učili improvizacije; to mu je predstavilo širšo sliko učiteljskega poklica.

"Učitelj ni samo nekdo, ki predaja snov. Učitelj mora obvladati dramsko igro, scenografijo, imeti mora svoj scenarij. Zelo pomemben del učiteljskega poklica je, da učencem približamo kemijo in biologijo na zanimiv način in jih motiviramo za učenje."

Tudi dramski skupini, ki deluje v društvu Bazovica, se je pridružil prav zato, da bi poleg ohranjanja slovenskega jezika s svojim znanjem in izkušnjami okrepil tudi gledališko navzočnost v slovenščini na Reki.

Potujoča knjižnica spet prihaja v Porabje

Potujoča knjižnica, ki deluje pod pokroviteljstvom murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi epidemije in zaprtja mej nekaj časa ni mogla obiskovati Slovencev na Madžarskem. V začetku februarja se je v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Slovenije v Monoštru vrnila v Porabje. Sicer pa je potujoča knjižnica Porabje prvič obiskala pred dobrimi dvajsetimi leti, je Silvi Eöry povedala Jana Balažic, vodja potujoče knjižnice.

Bibliobus, ki je prvič prišel v Porabje leta 2000, je imel 5 postaj; 4 pred vrtci in osnovnimi šolami, namenjene predvsem mladim bralcem, in postajo pri hotelu Lipa v Monoštru za odrasle. Pandemija in zapora meje sta marca lani ustavili tudi potujočo knjižnico.

Julija lani so nato začeli knjige voziti z osebnim avtomobilom, v katerega jih je bilo mogoče spraviti nekaj škatel. Večino izposoje so opravili ob predhodnem naročilu bralcev. Izbrane knjige so zapakirali v vrečke z njihovim imenom in jih dostavili na določeno postajališče, skladno s priporočili NIJZ za brezstično izposojo. Septembra lani je Porabje trikrat celo obiskal Bibliobus, nato pa se je do februarja letos spet vse ustavilo.

Pomembno vlogo literarnega posrednika je prevzel Radio Monošter, pojasnjuje vodja potujoče knjižnice iz Murske Sobote Jana Balažic, in odlično sodelujejo.

"Pripravljamo literarne ure in predstavljamo knjižne novosti, dela domačih avtorjev in knjige, povezane z obletnicami, letos na primer s 30-letnico samostojne Slovenije. Pripravimo literarno uro o izbrani temi in tako skušamo privabiti čim več bralcev, da bi si knjige izposodili."

V začetku februarja je potujoča knjižnica vnovič prišla v Porabje, vendar tudi zdaj z osebnim avtomobilom bralcem dostavljajo knjige, ki so jih po večini naročili po telefonu ali elektronski pošti. Knjige lahko naročijo tudi na Radiu Monošter, pojasnjuje Jana Balažic.

"Upamo pa, da jih bomo lahko čim prej spet obiskali z Bibliobusom."

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!