Korona virus in epidemija sta pustu ter znamenitemu ptujskemu kurentovanju pošteno zagodla, a se za prihodnost maškarad ni bati. V najstarejšem slovenskem mestu ima pust dolgo in bogato tradicijo. Pisni zgodovinski viri dokazujejo, da so na Ptuju pustne igre prirejali že pred 411-imi leti, davnega leta 1610.
Tradiciji pustovanja ne morejo do živega niti vojna, niti kuga ali virusi
Korona virus in epidemija sta pustu ter znamenitemu ptujskemu kurentovanju pošteno zagodla, a se za prihodnost maškarad ni bati. V najstarejšem slovenskem mestu ima pust dolgo in bogato tradicijo. Pisni zgodovinski viri dokazujejo, da so na Ptuju pustne igre prirejali že pred 411-imi leti, davnega leta 1610. Pobudniki so bili mesarji, ki so želeli pred postnim časom prodati več mesa.
In v tem času so prirejali pri nas pomočniki mesarski velike pustne igre, našemljeni v različne obleke so tekali po mestu in so imeli te burke,
v zgodovinskemu pregledu ptujskega kurentovanja ugotavlja upokojena zgodovinarka Ptujčanka Marija Hernja Masten. Dobitnica Aškerčeve nagrade za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj in med delom odkrivala posebnosti in znamenitosti Ptuja. In prav zgodovina dokazuje, da Pust in šeme z mnogimi vzponi in padci, obdobji zatišja, preganjanja in različnih prepovedi vedno znova preživijo.
