Za na videz še tako nenavadnimi frizurami se skrivajo zgodbe o prijateljstvu, druženju in – normalnosti

Med epidemijo se je zelo veliko govorilo o tem, kdaj bodo oziroma ne bodo odprti frizerski saloni. V obdobju vsesplošnih prepovedi, ki jim je bilo včasih težko slediti, je bila ta ena izmed tistih, ki je bila tudi med prvimi preklicana. Zakaj je tudi v času izrednih razmer frizerstvo tako pomembno in kaj vse pomeni strankam, se je v Slovenj Gradec v eni od preteklih oddaj Nedeljska reportaža odpravil raziskovat Jure K. Čokl.

Da so frizerke in frizerji marsikaj, je jasno – spretni obrtni mojstri svojega poklica, ustvarjalci trendov, poslušalci in v marsikateri skupnosti tudi središče družabnega življenja. Ko so se zaprli frizerski saloni, je izginilo tudi vse našteto, zato je razumljivo, da so se vrste, ko so se frizerski saloni vsaj pogojno odprli, vile neskončno daleč. Frizerske storitve so za nekaj časa postale celo politično orodje, saj so se nekateri spraševali, od kod politikom urejene frizure, če pa so saloni zaprti. Odgovorov na ta vprašanja v tokratni oddaji ne bomo iskali, tudi zato, ker frizerji o svojih strankah podobno kot zdravniki ne govorijo. Torej sem stranke v salonu Žana Zajca Usagija v Slovenj Gradcu o pomenu frizerskih uslug zanje to vprašal kar sam. Jana, ki je ravno sedela na frizerskem stolu, je svoj obisk razložila kot preplet socialnega s koristnim in kot čas, ki ga lahko porabi samo zase. Prihaja samo zaradi striženja? Nikakor. Morda je včasih res veljalo, da so ženske stranke bolj zahtevne od moških, a v teh časih zagotovo ni več tako, doda Nina. Frizure so moškim pomembne vsaj toliko kot ženskam.

Očitno je razlogov za obisk veliko in če smo do zdaj mislili, da gre samo za frizure, lahko sklenemo, da ni čisto tako. In ko je v to sožitje posegla epidemija, ni bilo nikomur lahko, pripoveduje Žan Zajc Usagi, modni frizer iz koroške metropole. Malo manj težav so imeli frizerji s prilagajanjem zdravstvenim ukrepom, saj so jih večino upoštevali že prej, pove Žan Zajc.

Vsega je enkrat konec in končala se bo tudi epidemija, dodajata mojstra pričesk Zala Vitrih in Žan Zajc Usagi. Bo kateri izmed ukrepov ostal, ker se je izkazal za dobrega? Vsekakor.

Normalnost. To pa je tisto, česar si navsezadnje želimo vsi. In če k njej veliko doprinesejo tudi mojstrice in mojstri frizur, potem si lahko samo želimo, da bi na cestah videvali čim več različnih pričesk, saj se za na videz še tako nenavadnimi frizurami skrivajo zgodbe o prijateljstvu, druženju in – normalnosti.

Jure K. Čokl